Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov podelilo Marjanci Mihelič za zbirko Svet gre naprej Laszla Krasznahorkaija.

Komisija za nagrade in priznanja DSKP je v utemeljitvi zapisala: »Besedilo, ki je izrazito filozofsko podloženo, ni le sem in tja zapleteno, temveč je to od začetka do konca, brez oddiha zamotan, vijugajoč in nemiren prepovedni tok z zelo svojevrstnim, večinoma hlastajoče zgoščenim ritmom, ki ga je Marjanci Mihelič uspelo prenesti v ustrezno, a vendarle smiselno in jasno ritmično strukturo. Prav s tem je bralcu omogočila gladko spremljanje toka misli skozi zavozlano gmoto labirintsko zloženih stavkov ter mu olajšala njihovo razmotavanje, v katero je sama dosledno, od prve do zadnje strani vložila velik prevajalski napor. S tem je dokazala tudi svoje natančno in prav tako nepopustljivo razumevanje mnogoterih, tako miselnih kot tematskih plasti besedila.«

Filmski ustvarjalci in ustvarjalke ideje in zgodbe iščete in najdevate tudi v literaturi in v želji po bolj strukturiranem povezovanju obeh svetov – filmskega in literarnega – smo v pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature skupaj s Slovensko kinoteko junija 2021 prvič razpisali natečaj za tiste zgodbe, ki bi lahko postale film.

Tričlanska komisija – Luka Marčetič, Matjaž Ivanišin in Marina Gumzi – je pregledala prejete prijave in med petnajstimi izbrala dela Ane Svetel, Matjaža Jamnika, Sare Štern, Jedrt Lapuh Maležič in Lune J. Šribar.

Na odru FSF jih je predstavil Boštjan Napotnik – Napo!

Ob dogodku smo pripravili tudi knjižico, v kateri je zbranih vseh pet zgodb, predstavitve njihovih avtoric in avtorja ter utemeljitve komisije. Dodani sta še spremni besedili, Marcel Štefančič jr. razmišlja o pisanju s filmom in snemanju z besedami, Urša Chitrakar pa o avtorskopravnem vidiku uporabe leposlovnih del v filmih.

Unescova mesta literature 30. septembra praznujemo mednarodni dan prevajalcev! 

Današnji dan bomo s skupnim projektom obeležili s pesmijo, ki smo jo prevedli v jezike, ki jih govorimo v mestih literature po vsem svetu. Projektu so se poleg nas pridružili tudi v Nottinghamu, Odessi, Utrechtu, Leeuwardnu, Reykjaviku, Bucheonu, Granadi, Dublinu, Iowa Cityju, Edinburghu, Manchestru, Krakovu, Kuhmu, Uljanovsku, Heidelbergu, Quebec Cityju, Tartuju in Nanjingu.

V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev smo pripravili prevod pesmi W. S. Merwina From the Start (Od začetka). 30. september je tudi njegov rojstni dan.

Na odprtju bo igralec Blaž Šef v živo interpretiral zgodbo Petra Svetine, eno od šestih vsebin, ki jih v poslušanje ponuja tokratni izbor za otroke.

Zvočna instalacija Tukaj poslušamo literaturo na vrtu Društva slovenskih pisateljev je nov stalni prostor, kjer literaturo lahko poslušamo. Kurirani izbori prinašajo raznolike literarne glasove in se povezujejo z literarnim dogajanjem v mestu. Instalacijo smo odprli maja v okviru Festivala Fabula, tokrat pa v okviru Festivala Bobri in v sodelovanju z RTV Slovenija vabimo k poslušanju vsebin za otroke.

 

Na 18. festivalu Pranger je bil za najboljšega mladega kritika razglašen Robert Kuret!

Komisija v sestavi Veronika Šoster, Martina Potisk in Zoran Pevec je v utemeljitvi 24. Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, med drugim zapisala, da je Robert Kuret »natančen bralec ter pretanjen in zagnan presojevalec literarnih del, njegova kritiška besedila pa se ne bojijo ubiranja neuhojenih poti, zato je njegovo pisanje spontano in polno nepričakovanih izhodišč, sklepov ali zasukov«.

Prihodnji teden se prične 36. Mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal med 7. in 12. septembrom. 

Program, ki letos v fokus postavlja vprašanje strahu in poguma, bo ponudil srečanja v živo in virtualne dogodke.

www.vilenica.si
 

25. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko prejme Tina Kozin za zbirko Nebo pod vodo (Založba Litera)! 

Za Veronikino nagrado so bili nominirani še Alja Adam z zbirko Privlačnosti (Center za slovensko književnost), Esad Babačić z zbirko Včasih (LUD Literatura), Ana Pepelnik z zbirko Treš (LUD Šerpa) in Muanis Sinanović z zbirko Krhke karavane (LUD Literatura).

Čestitke nagrajenki in vsem nominirancem!

Ljubljana, Unescovo mesto literature in Slovenska kinoteka smo v želji po povezovanju literarnega in filmskega ustavarjanja razpisali natečaj za tiste zgodbe, ki bi lahko postale film.
 
Tričlanska komisija – Luka Marčetič, Matjaž Ivanišin in Marina Gumzi – je pregledala prejete prijave in izbrala najboljše zgodbe, ki bi lahko postale film. 

Čestitamo vsem petim izbrankam in izbrancu - Luni J. Šribar, Sari Štern, Jedrt Lapuh Maležič, Ani Svetel in Matjažu Jamniku!

Še enkrat hvala vsem, ki ste svoje zgodbe prijavili in hvala vsem članom komisije za dragoceno sodelovanje!

Nadaljevanje sledi na Festivalu slovenskega filma