Lani smo poskušali, letos pa poskušamo v še večjem obsegu! Festival smo umestili v teden okoli svetovnega dne poezije z željo, da bi različne institucije, producenti in ustvarjalci odprli vrata poeziji v njenih najrazličnejših pojavnostih. Da Ljubljana vsaj enkrat letno enotno zadiha s poezijo, ki presega knjigarne in knjižnice – vstopa v telo, glas, oder in prostor. Veseli nas, da so se na pobudo odzvali s premiernimi produkcijami, ki bodo zaživele prav na festivalu. Festival obenem odpira vprašanja o avantgardni in zvočni poeziji, o razmerjih med tekstom in performansom, med branjem in poslušanjem, med individualnim glasom in skupnostjo. Posebno mesto v programu ima tudi pesniški maraton, s katerim se je pravzaprav vse začelo.

P R O G R A M
 

PREDDOGODEK

TOR, 17. 3. – 19.30: Cankarjevi torki | Oblaki življenja / Cankarjev dom, Klub CD

Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela v Klubu CD pripravljamo prav poseben dogodek pesniku v čast. Slovenski tolkalec in skladatelj Zlatko Kaučič je za izhodišče vzel Kosovelove pesmi, katerih prevladujoči motiv je kraška pokrajina. Najobsežnejši del Kosovelovega pesništva govori o Krasu, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«. Tu srečujemo impresije, ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, ter izpovedi, v katerih se tudi že oglaša slutnja smrti. Tako na Kosovela kot na Kaučiča je mejno območje pustilo neizbrisen pečat. Ob glasbi bosta Kosovelovo poezijo interpretirala Ana Geršak in Iztok Osojnik. Projekt je konec januarja izšel pri založbi Zvočni izviri.

Vstopnice (Cankarjev dom): 16 / 12 €

SOB, 21. 3.: 11. Ljubljanski pesniški maraton / več lokacij

Festival odpira tradicionalni pesniški maraton, ki prinaša 14 ur branja poezije na petih lokacijah, prijavi se lahko vsak. 

10.00–12.30 Vodnikova domačija

13.00–15.30 Center za poezijo Tomaža Šalamuna

16.00–18.30 LUDa knjigarna

19.00–21.30 Monokel

22.00–00.00 ŠKUC

Prijava: https://forms.gle/FRcwPRYKdTmqo6ag7 

NED, 22. 3. – 19.00: Bojan Vasić: Oddaljevanje / Vodnikova domačija

Ob izidu prevoda pesniške zbirke Oddaljevanje (Hiša poezije, 2025) gostimo enega najpomembnejših živečih srbskih pesnikov. Z avtorjem se o njegovem delovanju in o poeziji v Srbiji nasploh pogovarja njegova prevajalka, pesnica Natalija Milovanović.

PON, 23. 3. – 20.00: Urša Majcen & Alja Lacković: Kr(e)č / PTL – Plesni teater Ljubljana

Kr(e)č je izraz opazovanja sveta in udejanjanja sebe v njem. Je performativ, esenca, abstrakcija. Je govor in mreža samozadostnih znakov. Je svoboda lastnega izraza, merjena v preciznih gestah. Opisano velja za oboje, ples in poezijo. Gre namreč za dve najbolj abstraktni govorici, dva načina izražanja istega - tega česar narativ ne more. Izraza se tekom lastnega udejanjanja hkrati šele vzpostavljata ter na zagoneten, a v svojem bistvu preprost način govorita enako. 

V performansu Alja Lacković in Urša Majcen raziskujeta prav to, proces prevajanja, razumevanja in izmenjave izkustva obstoja. Kje kompleksna sistema znakov v esenci preprostosti postaneta enaka drug drugemu, se dopolnjujeta in navdihujeta, ne da bi zato rabili uveljavljeno obliko komunikacije. Dve telesi se spoznavata, dva jezika vstopata v isto formo, isti ritem, isti pomen. Je dvojnost, ki nenehno teži k združevanju v eno.

Vstopnice (Plesni Teater Ljubljana): 5 €

TOR, 24. 3. – 20.00: Večer uglasbene poezije Andreja Rozmana Roze / Vodnikova domačija

Ana Vipotnik z bendom za to priložnost uglasbuje poezijo Andreja Rozmana Roze, ki je pravkar izšla v knjigi z naslovom Zdravilo za čas, Zbrane pesmi za odrasle 1982–2025 (Mladinska knjiga, 2026).

Vstopnice (Vodnikova domačija): 6 €

TOR, 24. 3. – 21.00: In beseda je meso postala / Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina

Četrti večer v Cirkulaciji 2 bo v znamenju poezije v njenih različnih telesnih oblikah. Nekoliko bolj klasičnemu branju sicer neklasične in poetsko raznolike poezije Edit Paf alias Andreje Štepec in Inga Vitmana Örija bo sledilo komponiranje zvočne poezije v živo Sergeja Harlamova in Jurija Podgorška. Ljubljanski javnosti bosta ponovno predstavila Manifest senzorične poezije in pripadajočo mu mučilno kamro, ki jo bo tokrat dopolnjevalo tudi novo intermedijsko delo Zvočni zapis mašila z mašilom. Za hrupen in kakofoničen zaključek večera bo poskrbel pesnik Blaž Božič, tokrat v vlogi noise guruja SsmKOSKa.

SRE, 25. 3. – 18.00: Pesnice in pesniki s plošč / LUDa knjigarna

Kako svojo poezijo interpretirajo pesnice in pesniki na posnetkih, ki so bili objavljeni na ploščah? Zdaj je priložnost, da slišite izvirne pesniške glasove, ki niso le dokument 

nekega časa, saj avtorice in avtorji na posnetkih mnogokrat presenetijo s samosvojimi pristopi k interpretaciji. Torej če želite slišati, kako so svojo poezijo interpretirali Sylvia Plath, Kenneth Rexroth, Alice Notley, Frank O'Hara, Wallace Stevens, Charles Bukowski in nekaj pesnikov iz polja zvočne poezije, vabimo na predstavitev Gregorja Podlogarja, ki zavrti nekaj plošč s pesniškimi posnetki, zraven pa Tone Škrjanec prebere kakšen svoj prevod od naštetih pesnikov.

SRE, 25. 3. – 20.00: Pesniške prvenke Črne skrinjice / Channel Zero, AKC Metelkova

Prva predstavitev novih zbirk Eve Šubic (Tema se deduje po očetu), Matije Podbreznika (Metka u glavo), Iris Vinski (da   ne), Nejca Poharja (Čka) in Aceta Mermolje (Moj papirnat dom). S poezijo in glasbo nastopi tudi EVA OKE ZIBLJE (Eva Zibler).

Vstopnice: 5 € (na vhodu)

ČET, 26. 3. (premiera) in PET, 27. 3. (ponovitev) – 20.00 

Takorekoč | Nina Dragičević: Omerta: vaje v slogu / Pošta 

Cikel gledaliških esejev Takorekoč se bo v sezoni 2025/2026 nadaljeval s tremi novimi uprizorjenimi besedili. Princip ostaja enak – vabljene_i esejistke in esejisti same_i s pomočjo igralke ali igralca iz Slovenskega mladinskega gledališča uprizorijo svoj, posebej za to priložnost napisan esej.

Med najpomembnejšimi dogodki preteklega leta v lokalnem prostoru je bil t. i. kulturniški

referendum. Lahko bi rekli, da je šlo za lakmusov test, s katerim je desnica, ki je referendum spodbudila, hotela ugotoviti, ali (in če da, kako močno) je delavstvo pripravljeno delovati proti delavstvu. Odgovor je bil: da (in to zelo). Ko pa je delavstvo pripravljeno delovati proti delavstvu, lahko oblast z njim počne, kar hoče.

Ali v takšnih razmerah še drži dobro znani rek, da tisti, ki molči, desetim odgovori? Ali pa je molk privilegij? Kaj je potem solidarnost? Kolikim odgovarja tisti, ki ne molči? Kaj takrat tvega? Nina Dragičević pravi, da vse pogosteje sliši ljudi reči, da se ponoči zbujajo zaradi skrbi. Kaj ima eno z drugim? O tem v gledališkem eseju, pravzaprav gledališki pesnitvi Omerta: vaje v slogu.

Vstopnice (Slovensko mladinsko gledališče): 18 € / 10 €

PET, 27. 3. – 18.00: Hannah Koselj Marušič: V moji hišici je prostora za … / Dobra vaga

Performans interdisciplinarne umetnice, pesnice in filmske ustvarjalke Hannah Koselj Marušič naslavlja lokalno stanovanjsko problematiko in (venomer poglabljajočo se) bivanjsko stisko. Skozi prizmo otroške igre in fragmentarnega spomina tematiko raziskuje skozi medij performansa in avtorske poezije. V prepoznavni in minimalistični otroški igri postopoma postavi hišico iz stolov, ki jih pokrije z rjuho. V notranjosti hišice s publiko deli svoje izrazito osebne in surove pesmi, nakar k sobivanju v lastnoročno zgrajenem prostoru, ki nastopa kot samoiniciativno vzpostavljeno varno okolje, povabi tudi obiskovalke_ce. Trenutek spomina na nepremičnino po performansu nastopa kot sublimna dokumentacija, skupaj z zvočnim posnetkom pesmi, ki prihajajo iz njene notranjosti, pa ta postane del (solidarne) skupnosti. Je v njeni hišici dovolj prostora?

SOB, 28. 3. – 19.00: Večer slam poezije / Vodnikova domačija

Slam poezija se po nekaj letih vrača v Ljubljano! Na tekmovanju nastopajo slam pesniki iz vse Slovenije, (med njimi tudi dvakratna državna prvakinja Nika Gradišek). Slam poezija je preplet pesniških in performativnih umetnosti, ki se je razvila v 80. letih prejšnjega stoletja v Chicagu, da bi poeziji »vrnili strast«. S slam poezijo si nastopajoči želijo stopiti v stik s svojimi bralci in poslušalci, deliti svoja avtorska dela in predvsem uživati v ustvarjanju. Dogodek povezuje Hana Bujanović Kokot.

Želite svojo poezijo deliti na našem odru? Za sodelovanje potrebujete tri avtorske pesmi in kanček poguma. Veselimo se vašega nastopa! Prijave zbiramo na povezavi: https://forms.gle/VADgHQQ9fdehTFf87

S prijavo jamčite, da so pesmi, s katerimi boste nastopili vaše avtorsko delo. Več o slam tekmovanju in pravilih si lahko preberete na povezavi.

Dogodke spremlja potujoča festivalska knjigarna.

Pred vrati je tudi Festival Literature sveta - Fabula, ki se bo letos odvijal med 25. februarjem in 31. marcem pod sloganom (so)odgovorni, odvijal pa se bo v 3 mestih- Ljubljani, Celju in Mariboru.

Posebno mesto v festivalski zasnovi imata Ljubljana in Celje, Unescovi mesti literature, s spremljevalnimi dogodki v Mariboru in drugih krajih po Sloveniji pa festival zagotavlja dostop festivalskih vsebin različnim generacijam bralk in bralcev po vsej Sloveniji.

- (so)odgovorni
Fabula 2026 bo potekala pod večplastnim sloganom (so)odgovorni, ki v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči? Odgovornost ni le individualna drža, temveč vedno tudi skupna zaveza – med ljudmi, skupnostmi, generacijami in jeziki. V času podnebnih katastrof, poglabljajoče se politične radikalizacije, tehnoloških motenj in širjenja dezinformacij Fabula odpira razmislek o odgovornem odnosu – do jezika in pripovedi, do zgodovine in spomina, do narave in telesa ter do drugega človeka. Literatura se tu vzpostavlja kot prostor, kjer svet ni zgolj reflektiran, temveč znova artikuliran.

Osrednji literarni gostje Fabule 2026 so mednarodno priznane avtorice in avtorji:

- irsko-ameriški pisatelj Colum McCann, eden najvidnejših sodobnih prozaistov angleško govorečega sveta;
- češki pisatelj mlajše generacije Marek Torčík, izrazit glas sodobne srednjeevropske proze;
- švicarski pisatelj in esejist Jonas Lüscher, znan po prepletanju literature in filozofske refleksije;
- francoska avtorica Jakuta Alikavazovic, katere subtilna in meditativna proza raziskuje spomin, tišino in medgeneracijske odnose;
- nikaragovski pisatelj Sergio Ramírez, eden najpomembnejših latinskoameriških avtorjev in prejemnik nagrade Cervantes.

Osrednje goste festivala tudi v letu 2026 spremljajo sveži prevodi njihovih del v slovenščino. Pogosto Fabula pomeni prvo predstavitev pomembnih sodobnih avtorjev slovenskemu bralstvu, s čimer pomembno prispeva k razvoju domačega literarnega prostora.

Poleg osrednjega literarnega programa ima festival Fabula tudi izrazit humanistično-teoretski fokus, s katerim vsako leto odpira ključna vprašanja sodobnega sveta v dialogu z literaturo, akademskim prostorom in mednarodno intelektualno javnostjo. Sklepni teden festivala bo tako zaznamoval program Fabula v teoriji, ki bo obravnaval vprašanja prava, reprezentacije, odgovornosti in interpretacije v sodobnem svetu. Osrednja gosta teoretičnega sklopa bosta ugledni britanski pravnik in avtor Philippe Sands, ki raziskuje etične in pravne razsežnosti zgodovinskega nasilja, ter britanski psihoanalitik in pisec Darian Leader, ki bo skozi psihoanalitično in estetsko perspektivo osvetlil razmerje med umetnostjo, pogledom in subjektivnostjo. Dogodek z Darianom Leaderjem bo potekal v sodelovanju z založbo Analecta.

Izbrani avtorji in avtorice skozi raznolike pisave – od introspektivne in filozofske do dokumentarno-literarne – odpirajo vprašanja vpetosti posameznika v svet, etike skupnega in možnosti skupne prihodnosti. V ospredje postavljajo solidarnost, ranljivost in državljansko zavest kot temeljne literarne in človekove vrednote. Slogan (so)odgovorni tako ni le programski okvir festivala, temveč njegov literarni, etični in družbeni temelj – poziv h kritičnemu branju, občutljivosti in odgovornemu sobivanju.
-------------------

PROGRAM FABULE V LJUBLJANI prinaša 11 pogovorov z gosti, razstavo in delavnico pisanja:
- 19.2., 11:00 / Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom, Ljubljana/ novinarska konferenca
- 3.3., 19:00 / DobraVaga / Žan Gašperič x Fabula, odprtje razstave podobe
- 4.3., 19:30 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana/ Odprtje festivala Literature sveta Fabula – Ljubljana: Colum McCann
- 8.3., 20:00 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabulin literarni večer: Jonas Lüscher/
- 11.3., 17:00 / Vodnikova domačija Šiška / Fabula in Festival angažiranega pisanja Itn..: Jakuta Alikavazovic
- 11.3., 20:00 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabulin literarni večer – Ljubljana: Jakuta Alikavazovic
- 15.3., 16:00 / Metelkova / Marek Torčik – Kreativne delavnice LGBTQ+ pisanja
- 15.3., 20:00 / Štihova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabula Hub – Ljubljana: Marek Torčik
- 16.3., 20:00 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabulin literarni večer – Ljubljana: Sergio Ramírez
- 17.3., 18:00 / Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana/ Fabula na Festivalu angažiranega pisanja Itn. – Marek Torčík
- 18.3., 20:00 / Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabula x CELA – Tri slovenske pisateljice, en evropski prostor
- 25.3., 20:00 / Klub CD, Cankarjev dom/ Fabula v teoriji: Darian Leader
- 30.3., 20:00 / Klub CD, Cankarjev dom, Ljubljana/ Fabula v teoriji: Philippe Sands
VABLJENE, VABLJENI in čestitke festivalski ekipi z Aljažem Koprivnikarjem na čelu.
-----------
Festivalska ekipa:
Aljaž Koprivnikar / Umetniški vodja festivala
Matjaž Jamnik / Izvršni producent festivala
Neža Franca / Producentka

Festival organizira založba Beletrina, zanjo Alma Čaušević Klemenčič, direktorica
Koproducenta festivala sta Cankarjev dom in Osrednja knjižnica Celje.

Gašper Rus

Po prihodu v Angoulême sem se hitro “udomačil” v La Maison des auteurs (MDA). V njej trenutno ustvarja pisana druščina stripark in striparjev od vsepovsod: iz Španije, Italije, Velike Britanije, Kanade (Québeca), Avstralije, Mehike, Tajvana, jaz iz Slovenije in seveda Francije. Ker sem slutil, da bo Le Grand Off, ad hoc festival, ki je letos nadomestil odpovedani Festival international de la bande dessinée d’Angoulême (FIBD), močno posegel v običajno delovno rutino, sem prvi teden in pol posvetil ustvarjanju stripa za antologijo stripovskih adaptacij sodobne slovenske poezije (v veliki meri sem strip do začetka festivala tudi uspel narisati).
 

Moja predvidevanja so se izkazala za pravilna: med 29. januarjem in 1. februarjem je mesto zajelo pestro festivalsko dogajanje. Obilica razstav in vsakovrstnih dogodkov je bila tolikšna, da bi bilo nemogoče videti in doživeti čisto vse. Ogledal sem si dve lepi razstavi bivših rezidentov MDA, Dimitrija Tsekenisa in Genisa Rigola, oba sta razstavila strani iz svojih romanov v stripu (La Timidité des arbres in Brunilda à la Plata). V Mestnem muzeju je razstavljal tudi slovenskim stripofilom poznani kolektiv Les Requins Marteaux s konceptualno “antirazstavo” L’OFFice du Tourisme de la bédé(“Turistični urad stripa”) v svojem prepoznavnem satiričnem in norčavem duhu. Še en avtor, ki tudi v naših krajih ni neznan, je Stéphane Blanquet, ki je za Le Grand Off ustvaril čisto pravi vlakec strahov (zabaven, le malce prekratek). Nanj smo se lahko vkrcali v impozantnem kulturnem centru Vaisseau Moebius, ki med drugim vključuje tudi kino in stripovsko knjižnico. Tam sem si ogledal še razstavo Comédie Animale, posvečeno Benjaminu Rabierju, enemu izmed pionirjev francoskega stripa, ki je širši javnosti najbolj poznan po logotipu priljubljenega sira La Vache qui rit. Najvišje nadstropje centra pa so med festivalom zasedli ustvarjalci fanzinov in sorodne DIY produkcije. Privlačnih izdelkov ni manjkalo, le cene so bile za moj slovenski žep zastavljene nekoliko visoko.
 

Na poti do Muzeja stripa (Le Musée de la Bande Dessinée), do katerega se pride po brvi čez reko Charente, sem se spotoma ustavil še v ÉESI (École européenne supérieure de l’image) in si ogledal razstavo Traits intimes. Obiskovalce je pred vhodom pričakalo opozorilo, da razstava vključuje nazorne prizore seksualne narave, ki pa se je izkazalo za nekoliko pretirano, saj je bilo vse videno povsem v mejah dobrega okusa. V Muzeju stripa je tokrat našel svoje mesto sejemski del festivala. Prisotnih založnikov niti ni bilo tako malo, res pa med njimi ni bilo največjih oziroma najprepoznavnejših imen (kljub temu sem tudi v ponudbi prisotnih našel nekaj po svojem okusu). Ogled stalne zbirke muzeja sem si za zdaj prihranil, saj nam je MDA obljubila vóden obisk muzeja z možnostjo ogleda poljubnih originalov iz muzejskega arhiva (!).
 

Sicer pa je bil vrhunec med videnimi razstavami kar tista v “domači” MDA. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri MDA predstavi avtorice in avtorje, ki so v minulem letu ustvarjali v njenih ateljejih. V tokratni izdaji lahko tako med drugimi občudujemo tudi nekaj strani Katarine Šeme, lanskoletne rezidentke v okviru programa izmenjave med Ljubljano in Angoulêmom.
 

Ne nazadnje pa je bil tu še Le Pavillon Unesco, križanec med razstavo in sejmom, ki je našel zavetišče v 16/9E, La Maison du tourisme (“Hiši turizma”), in h kateremu je skromen delež prispeval tudi avtor tega poročila. Nekaj strani iz mojih stripov se je znašlo v družbi predstavnikov tajvanskega, québeškega in romskega stripa, umetniških šol ÉESI in Human Academy, založbe Eidola, lokalne radijske postaje Zaï Zaï, iniciative za postavitev spomenika Willu Eisnerju in še koga. Uspel sem celo podpisati in prodati nekaj izvodov svojega stripa Gugalnica, ki je pred leti izšel v francoskem prevodu.
 

Med svojimi sprehodi od enega do drugega razstavnega prostora sem naletel tudi na Le Carnaval des Luttes, torej karneval protestne narave, ki so ga organizirali študentje umetniške šole ÉESI iz Angoulêma in Poitiersa, da bi z njim opozorili na vse slabše pogoje študija in stopnjujočo se prekarizacijo poklicev, za katere se izobražujejo. Poleg tega je bila ost protesta usmerjena tudi v druge akutne probleme sodobnega sveta, torej v vojne, fašizacijo, militarizacijo, rasizem, odmiranje socialne države ipd. Verjetno ni treba posebej poudariti, da je shod potekal pod budnim očesom policije.
 

Ko pišem te vrstice se je mesto že vrnilo v stare tirnice. Številne od razstav si je sicer še vedno možno ogledati in na smerokazih lahko še vedno najdemo imena krajev iz stripovske dimenzije (npr. Gotham City), ulični vrvež pa se je znatno umiril (čeravno je treba priznati, da tudi med “Velikim Offom” ni dosegel tolikšnih razsežnosti kot takrat, kadar je v mestu FIBD). Rezidenti MDA spet pridno vsak dan prihajajo v svojo “službo”, se sklanjajo nad strani nastajajočih stripov, družno obedujejo in pijejo kavo (raje v prijetnem kotičku na hodniku prvega nadstropja kot pa v namenski kletni jedilnici), zvečer pa včasih uspešnemu delu nazdravijo v “Zeleni miši” ali kakem drugem lokalu. Eden med njimi z otožnostjo ugotavlja, da bo prijetne rutine kmalu konec in se bo moral vrniti v neko drugo, bolj vzhodno ležeče Unescovo mesto literature.

V Angoulêmu, 8. februarja 2026

V letu 2026 je uveljavljeni in priljubljeni mednarodni rezidenčni program Writer in the Park, ki ga pripravlja Ljubljana, Unescovo mesto literature, prejel izjemno število prijav z vsega sveta. Za mesec bivanja v Švicariji se je potegovalo sto pisateljev iz trideset mest literature. Rezidenčni program ponuja prostor v ustvarjalnem okolju za nemoteno delo na katerikoli točki pisateljskega procesa in omogoča spoznavanje lokalne literarne scene. Za leto 2026 je strokovna žirija izbrala Mariken Heitman z Nizozemske in Tima Cravena iz ZK. 


Mariken Heitman (1983) je študirala biologijo v Utrechtu in več let delala na področju organskega kmetijstva. Izdala je tri nagrajene romane, piše pa tudi eseje, kratke zgodbe, kolumne in kritike. Žirijo sta navdušila avtoričin jasni slog in drzna obravnava zahtevnih tematik. Mariken Heitman raziskuje mnogoplastnost odnosa med posameznikom, družbo in naravo, žirijo pa je prepričala s pisanjem, ki združuje kmetijstvo, religijo in znanost.

“Trenutno pripravljam roman, v katerem avtofikcijo združujem s fikcijsko pripovedjo, postavljeno v pozno železno dobo,” pravi Mariken Heitman. “Globoko sem fascinirana nad porušenim odnosom med ljudmi in naravo. Ta odnos je najbolj zanimivo raziskovati, kjer se človeštvo in narava najbolj neposredno srečata: v kmetijstvu. Kot biologinjo in vrtnarko me preseneča, kako pogosto je narava danes razumljena zgolj kot kulisa, čeprav smo kot ljudje popolnoma odvisni od narave. Celo zdaj, pod pritiskom podnebne krize, ostaja narava nekako odmaknjena: treba jo je rešiti, osvojiti ali izkoriščati.«




Tim Craven je nagrajeni pesnik, ki v svojem delu raziskuje družbene razrede, moškost in duševno zdravje, ima pa tudi izobrazbo s področja nevroznanosti. V svojem ustvarjanju uporablja znanstveno opazovanje za raziskovanje notranjega doživljanja. Žirijo je navdušil njegov natančen pesniški jezik, hkrati zadržan in prepričljiv, ki tiho razgrajuje kulturna pričakovanja in ponotranjene vedenjske vzorce.

»Trenutno razvijam novo pesniško zbirko, ki preučuje sodobno maskulinost in načine, kako podedovane predstave o moči, zadržanosti in čustvenem nadzoru še naprej oblikujejo sodobno življenje,” pravi Tim Craven. “Pesmi bodo raziskovale napetost med starejšimi predstavami o pričakovani drži in surovosti na eni strani ter sodobnim jezikom odprtosti in ranljivosti na drugi, pri čemer se bodo osredotočale na trenutke, ko te različne predstave trčijo druga ob drugo. Namesto da bi zagovarjal neko posamezno stališče, se te pesmi posvečajo vsakdanjim situacijam, v katerih ti pritiski privrejo na dan – govornim navadam, zamolkom in na videz drobnim dejanjem nadzora.«

*

V letu 2026 je bilo mesto z največ prijavami Krakov, sledili sta Barcelona in Edinburgh. Večina prijavljenih je bila stara od 40 do 49 let, najmlajši so bili v starostni skupini od 20 do 29 let, najstarejši pa od 70 do 79 let. Ker razpis dovoljuje, da prijavitelji sami opišejo povezavo z izbranim mestom literature, je bilo zastopanih več kot 40 narodnosti.

Letos je več prijaviteljev izrecno navedlo zanimanje za teme, kot so razseljenost, migracije in identiteta, pri čemer se mnogi kritično ukvarjajo z zgodovino zatiranja in podnebnimi spremembami. Glede pomena rezidenčnih programov so številni poudarili potrebo po umiku iz vsakdanje rutine, ki pogosto neugodno vpliva na njihov ustvarjalni proces.

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature se zahvaljuje vsem, ki so vložili trud v pripravo prijave. 


 

Razpis za pisateljsko rezidenco Writer in the Park, namenjeno ustvarjalcem in tujih mest literature, je odprt. Predvideni sta dve enomesečni rezidenci v Švicariji. Za prijavo je treba do 19. 1. 2026 izpolniti elektronsko prijavnico, kjer so navedene tudi vse potrebne informacije.

Gašper Rus je bil izbran kot slovenski stripovski ustvarjalec, ki bo v začetku leta 2026 en mesec bival in ustvarjal v prestolnici stripa Angoulême v Franciji. Rezidenčno bivanje je del projekta za podporo in razvoj stripovskega ustvarjanja v soorganizaciji mest literature Ljubljana in Angoulême ter Francoskega inštituta v Sloveniji. Ljubljana je že gostila dva francoska ustvarjalca, Andréja Derainna in Simona Ecaryja, Angoulême pa je gostil Katarino Šeme.



Slovensko-francoska žirija je v prijavi in delu Gašperja Rusa prepoznala izkušenega avtorja, ki se stripovskemu ustvarjanju predano posveča že dve desetletji. Njegov opus zajema številne revijalne objave kraktih stripov in tri knjige (od tega dva samostojna albuma Štirje godci, 2020, in Naplavine, 2024), Gašper Rus pa je poleg tega dejaven tudi kot ilustrator in animator.

Stripe Gašperja Rusa zaznamujeta humor in živahna risba, ki svojo izraznost gradi na močnih kontrastih in inovativnem kadriranju. Rusove risbe so pogosto narejene s spretnimi debelimi potezami, ki na robovih razkrivajo ekspresivne detajle, njegovi liki pa so ujeti v pravilne proporce. Narativno dinamiko v Rusovih risbah še dodatno poglobi napetost med liki in ozadjem ali pa zgolj črnimi silhuetami in belino. 

Kot pravi Rus, se rezidenčnega bivanja veseli, saj mu bo ponudilo predvsem mir za nemoteno ustvarjanje. Tradicionalni stripovski festival je bil za leto 2026 zaradi bojkota številnih ustvrajalcev, ki so se kritično odzvali na problematičen odnos ogranizatorjev, namreč odpovedan, namesto uradnega festivala pa bo v Angoulêmu v nekoliko manjšem obsegu potekalo nadomestno dogajanje, o katerem pa še ni znano veliko. 

“Obetam si, da bom med bivanjem v tem mestu ustvaril strip za skupni projekt revij Stripburger in Literatura,” pravi Rus, “antologijo v nastajanju, ki bo združila stripe slovenskih stripark in striparjev, nastale na podlagi pesmi sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov. “Če bom strip zaključil še pred iztekom rezidence, se bom lotil še kakšne kratke (stripovske) zgodbe po lastnem scenariju. Ko se bo takih zgodb nabralo dovolj, bi jih rad izdal v zbirki po vzoru Naplavin.”