Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.

Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

V okviru gostovanja Slovenije kot častne gostje je na knjižnem sejmu v Frankfurtu potekal tudi pogovor “Narativi preživetja” v organizaciji Ljubljane, Unescovega mesta literature. Pogovor je bil prvi v predvidenem nizu letnih pogovorov mreže mest literature, ki bodo na največjem knjižnem sejmu na svetu reflektirali vlogo literature v sodobni družbi v kontekstu skupnih vrednot, kot sta svoboda govora in založniška raznolikost. Tokrat sta se pogovarjala slovenska filozofinja Alenka Zupančič in Aljoša Pužar kot moderator. Islandski pisatelj Sjón je moral udeležbo žal odpovedati.

Resnica ni zgolj preprosto dejstvo, je povedala Alenka Zupančič, ki je dan prej v nabito polni predavalnici sodelovala tudi na zgodovinskem soočenju ljubljanske šole psihoanalize in nemških kolegov, predstavnikov frankfurtske šole. Kajti resnica, ki je onkraj vprašanja natančnosti, ima strukturo fikcije. A čeprav jo izražamo z besedami, ne gre za relativizacijo (moja zgodba proti tvoji), kar je še posebej pomembno v luči trenutnih geopolitičnih konfliktov, ki so bistveno zaznamovali tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu.

V navezavi na spodbujanje raznolikosti v literaturi in svobode govora kot temeljnih vrednot mreže Unescovih mest literature je Alenka Zupančič komentirala, da bi nas svoboda govora pravzaprav morala varovati pred tistimi, ki si lastijo moč, a se je v času cinične politične korektnosti priključila splošnemu spektaklu niča, ki nam onemogoča, da bi sploh videli resnico.

Zaradi čedalje bolj prisotne samocenzure ključni problemi na videz izginejo, ne da bi se karkoli zares spremenilo – le naša sposobnost za kritično soočanje se je zmanjšala, kar pa je povezano tudi z bolj površinskim branjem politično preveč korektnih tekstov, ki nas sploh ne morejo več pripraviti na resnični svet. Simptom našega časa je, da ravnamo ignorantsko, tudi če se resnice zavedamo, na primer v kontekstu podnebne krize, ki jo namesto z radikalnimi spremembami rešujemo z birokracijo.

Ta mreža birokratskih predpisov, ki nam pomaga pozabiti na probleme, je povsem po volji politične desnice, ki si je v perverznem preobratu prilastila celo smeh, je povedala Alenka Zupančič. Medtem ko so politiki, ki se norčujejo iz samih sebe, kršijo lastna pravila in se obnašajo kot opozicija, povzročili, da so transgresije po novem postale domena desnice, se levica pravzaprav ukvarja z reševanjem spodobnosti. Na levici se je nekaj izgubilo, je povedala Zupančič, saj je željo kot takšno v turobnem političnem vzdušju zamenjal perverzni užitek v spektaklih katastrof.

FESTIVAL Poletje na platnu in med platnicami
Utopije prihodnosti
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova
8.–13. avgust 2023.
• projekcije filmov
• pogovori o knjigah, filmih in temah, ki jih odpirajo
• pop-up knjigarna

Pogovori se začnejo ob 20h, projekcije ob 21h. 
Knjigarna obratuje od 19h do 21h. 

Se vidimo v letnem kinu na muzejski ploščadi!

Celoten program festivala: POLETJE NA PLATNU IN MED PLATNICAMI: UTOPIJE PRIHODNOSTI

Pogovori o(b) literaturi in filmih:
9. 8. Pogovor: ekologija, ekokritika / Tanja Badalič Volk in Vesna Liponik, vodi Nežka Struc
10. 8. Predavanje: odrast / dr. Jože Vogrinc
11. 8. Pogovor: literatura in vojna / Jedrt Maležič in Samanta Hadžić Žavski, vodi Silvija Žnidar
12. 8. Pogovor: umetna inteligenca / Jernej Županič, vodi Martin Justin

Na voljo so dvomesečne rezidence za kar 8 avtorjev oz. avtoric za leto 2024.

Rezidence so finančno pokrite v celoti: potni stroški, štipendija in nastanitev v Kafkovi hiši.

Rok za oddajo vlog je 31. avgust 2023.

Več informacij in razpisne pogoje najdete tu.

KNJIŽNI SEJEM NA ZRAKU
Vrt Društva slovenskih pisateljev in pisateljic
3 DNI, več kot 30 založb, od jutra do večera:)
PET, 16. JUNIJ – NED, 18. JUNIJ (10.00–20.00)

Tik pred vstopom v poletje v okviru 28. Slovenskih dnevov knjige znova razprostiramo stojnice, obložene z najboljšim in najnovejšim, kar v tem trenutku lahko ponudijo slovenski založniki in založnice. Po sejemskih cenah, za dolga in dobra poletna branja!
Sejem se bo odvijal na šarmantnem vrtu sredi Ljubljane, na vrtu Društva slovenskih pisateljev in pisateljic, kjer se bo na odru pet dni odvijal tudi program Slovenskih dnevov knjige, ki ga pripravljajo na Društvu slovenskih pisateljev.

Odprite poletje z izborom najboljših knjig!

Sodelujoče založbe:
Anksio, Bajalka, Beletrina, Črna skrinjica, Desa Muck Blažina, DZS, d. d., Grafenauer založba, Graffit, Grlica, Hart založba, Kooperativa THD (Založba /*cf., Sophia, Krtina, SH, DTP),
KUD AAC Zrakogled, KUD Logos, KUD Police Dubove in Društvo humanistov Goriške, KUD Sodobnost International, LUD Literatura & LUD Šerpa, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Modrijan. ŠKUC in CSK, SLOGI, Knjižnica MGL, EMANAT, MASKA, Slovenska matica, Strip.art.nica Buch, Stripburger / Forum Ljubljana, VigeVageKnjige, Založba Didakta, Založba Emily June Novels, Založba Goga, Založba Malinc, Založba Sanje, Založba UMco / Revija Bukla, Založba VBZ Ljubljana, Založba Vida/Ocean, Založništvo tržaškega tiska, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, ZRC SAZU, Založba ZRC.

V primeru dežja knjižnega sejma ne bo, program pa se seli v prostore Društva slovenskih pisateljev.
 

Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo ob svoji 70. obletnici med 17. in 20. majem 2023 na generalni skupščini Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev CEATL gostilo več kot 40 delegatov in delegatk književnoprevajalskih društev iz vse Evrope, od Islandije do Bolgarije. Svet je bil neformalno ustanovljen konec osemdesetih let, že leta 1991 pa se je na skupščini na otoku Procida vanj vključilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, s čimer je DSKP postal tudi eden najstarejših aktivnih članov. Uradno je bil CEATL registriran v Belgiji leta 1993, danes, ob svoji 30. obletnici formalnega delovanja, pa povezuje kar 36 društev iz 29 držav in s tem približno 10.000 književnih prevajalcev.

Namen CEATL-a je povezovanje književnoprevajalskih društev, zbiranje podatkov o delovnih pogojih in gmotnem položaju književnih prevajalcev, o spoštovanju avtorskih pravic, izobraževanju prevajalcev ipd. Obenem aktivno spremlja evropsko zakonodajo, iniciative in aktualne teme na področju književnega prevajanja ter na mednarodni ravni zagovarja boljšo obravnavo književnoprevodnega in avtorskega dela.

DOGODKA
Četrtek, 18. 5. 2023 ob 18.30 Švicariji: Čez meje jezika v brezmejnost sveta ‒ Izbrani glasovi slovenske književnosti z gosti Veroniko Simoniti, Goranom Vojnovićem, Anjo Zag Golob in Sebastijanom Pregljem. Pogovor bo vodila Simona Solina. Odlomke iz del bosta v angleščini interpretirala Rawley Grau in Valerija Lah Peternel. Prireditev bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Gostitelj dogodka je Mestna občina Ljubljana. 

Petek, 19. 5. 2023 ob 18. 30 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki: Književno prevajanje med domišljijo in 'botizacijo' z gosti dr. Špelo Vintar, dr. Simonom Krekom, mag. Gregorjem Strojinom in mag. Cécile Deniard (Francija). Pogovor bo vodila dr. Katja Zakrajšek. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Partnerja dogodka sta Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS in Tehniški muzej Slovenije.