Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem sporoča, da so rezultati razpisa za mednarodno pisateljsko rezidenco “Writer in the Park” znani. Tričlanska strokovna žirija, ki je pregledala 80 prijav iz več kot 30 mest literature, je v Ljubljano povabila Catherine Dorion (Quebec) in Louise Nealon (Irska). Letos se je ponudila še nepredvidena priložnost za dodatno kratkotrajno rezidenco, zato je žirija kot tretjega gosta v Ljubljano povabila še Leandra Steinkopfa (Nemčija). S tem je že uveljavljeni program Writer in the Park (Pisec v parku) dobil še hipno dopolnilo “Preface in the Park” (Uvod v parku).
Piski v parku
Žirija je letos pohvalila nadpovprečno kvaliteto prijav tako po vsebinski zasnovi kot jezikovni izbrušenosti. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature ceni prizadevanje vseh prijaviteljev, saj se zaveda, da prav njihov trud poglavitno pripomore k mednarodni prepoznavnosti rezidenčnega programa. Tudi letos je bilo nadvse težko izbrati samo dva oz. tri prijavitelje.
Catherine Dorion (1982) je angažirana medsektorska umetnica, dejavna na poljih literature, slam poezije, gledališča in dokumentarnih filmov. Napisala je več dramskih tekstov, sodelovala pri skupinskih literarnih delih in izdala štiri uspešne knjige, med katerimi so tudi poezija, mladinski roman in avtofikcija. Med letoma 2018 in 2022 je bila izvoljena v nacionalno skupščino Quebeca, kjer je svojo vlogo opisala kot “protisistemska pesniška aktivistka v osrčju sistema”.
Ustvarjanje Catherine Dorion se trenutno posveča refleksiji dobe stopnjevane moči in občutnega povečanja tako družbenih kot političnih napetosti. Žanrsko hibridna knjiga, ki jo trenutno piše, bo raziskovala “nasilje dominantnih struktur” in vsebovala tudi spomine iz preteklosti: zgodbe avtoričine babice, ki je v času Stalinovih čistk zbežala iz Sovjetske zveze, zgodbe druge babice avtoričine hčerke, ki je v času Pinocheta zbežala iz Čila, a tudi vseh drugih prednikov, ki so izkusili zatiranje v Quebecu.
Louise Nealon (1991) je prozaistka, katere prvenec Snowflake (2021), izbran za akcijo One Dublin One Book, je bil že preveden v številne jezike. Njen drugi roman bo izšel 2026, v Ljubljani pa bo pisala svoj tretji roman.
“V svetu, v katerem živimo, drug drugega dojemamo kot stvari, ki jih zlahka izbrišemo ali prekličemo, kot naročilo v restavraciji ali pa nadaljevanko,” pravi Louise Nealon. V deželah, kjer je nevarno biti ženska, se na feminizem gleda zviška kot na zahodnjaško pravljico, pravi Louise Nealon, ki jo po drugi strani vedno znova preseneča “nerodna naivnost” moških in žensk, “ki se po svojih najboljših močeh trudijo opisati krivice v svojem življenju, ne da bi se zavedali posledic, ki jih ima tako neposredno izrekanje celo v najbolj liberalnih družbah.” Čeprav se predstave o spolnih vlogah spreminjajo in so spolne politike bolj napete kot kadarkoli prej, patriarhat še zmeraj kar vztraja. “Zgodbe,” pravi Louise Nealon, “ostajajo zatočišče za vse tiste, ki se sprašujemo, kdo smo in kdo bi lahko postali.”
Uvod v parku
Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta z veseljem sporoča, da bo letos gostila še dodatnega tretjega gosta Leandra Steinkopfa z močno povezavo z Heildelbergom, ki bo krajši čas prav tako bival v Švicariji.
Leander Steinkopf (1985) je esejist, romanopisec in pisec govorov z doktoratom iz psihologije. Napisal in uredil je več knjig. Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v priznanih literarnih revijah, njegovi eseji pa v osrednjih dnevnikih, kot sta Frankfurter Allgemeine Zeitung in Neue Zürcher Zeitung. Leander Steinkopf je živel v različnih mestih, med katerimi so tudi Berlin, Sarajevo in Plovdiv, prejel pa je več štipendij in bil gost več rezidenc.
Kot pravi sam, Leander Steinkopf skozi različne literarne vrste poskuša “zajeti sedanjost, usmeriti pozornost na detajle in diagnosticirati stanje sodobnega človeka”. Njegovi trenutni projekti zajemajo esejistično knjigo o izzivih liberalnega mišljenja v Nemčiji, radijski esej o estetiki bogatašev, boemski roman, postavljen v München, in roman, ki se v enem samem poletnem jutru poda v preteklost, da bi obudil dolgoletno zvezo.