Unescovi mesti literature Ljubljana in Angoulême v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Ljubljani z veseljem sporočata, da je strokovna žirija izbrala stripovska ustvarjalca, ki jima bo omogočeno enomesečno bivanje na ustvarjalni rezidenci. Jeanne Sterkers bo en mesec preživela v Ljubljani, Martin Ramoveš pa en mesec v Angoulêmu. Obe rezidenci potekata v času mednarodnih stripovskih festivalov.

Jeanne Sterkers (1998) je ilustratorka in striparka, dejavna v kolektivih La Fourrière  in Girlxcott. V Ljubljani se bo posvetila predvsem raziskovanju in razvijanju izraza za obsežnejši stripovski projekt, ki bo izšel pri založbi Actes Sud. Žirijo je prepričala s striovskim izrazom, ki temelji na prelivanju skrbno izbranih barv in pogosto zgolj nakazanih robovih. Sosledje njenih sličic dopušča ritmične premore, v katerih v ospredje stopijo naravne ali urbane krajine, ki tudi brez besed pomembno prispevajo k ustvarjanju vzdušja. Razstava del Jeanne Sterkers bo oktobra postavljena na ogled v galeriji Centra ilustracije na Vodnikovi domačiji v Šiški.

Martin Ramoveš (1989) je stripar in glasbenik. Izdal je več stripovskih albumov, tudi v povezavi z glasbo, nazadnje tri albume iz cikla petih avtohtonih domačijskih povesti o temačni in prav nič idilični podobi slovenskega podeželja v preteklosti. Cikel, ki navdih čepa iz preteklosti Poljanske doline nad Škofjo Loko in ljudskega pripovednega izročila, skupaj ustvarjata Martin in Janez Ramoveš. Martin Ramoveš je žirijo prepričal s svojo artikuliranostjo, predanostjo in širšo umetniško vizijo. Risba iz njegovih zadnjih albumov temelji ostrih potezah, močnih kontrastih in šrafurah, ki ustvarjajo nekoliko temačno vzdušje. K temu učinku še dodatno pripomorejo silhuete, ki domiselno prehajajo med pozitivom in negativom.

Zahvaljujemo se vsem, ki so se prijavili. Visoka kvaliteta prijav ne priča samo o živahnosti stripovskih krogov v Sloveniji in Franciji, temveč je tudi potrditev pomembnosti projekta. Izmenjava na področju stripa ponuja stimulativen prostor za nemoteno ustvarjanje, priložnost za izmenjavo znanj, večjo prepoznavnost, promocijo in mednarodno povezovanje.
 

Živimo v času, ko avtoritarne sile poskušajo utišati resnico, solidarnost in sočutje. In čeprav smo od neskončne spirale dehumanizacije človeka morda že utrujeni, je upor edino, kar ostane. A upor ni nujno zgolj fizično dejanje teles na ulicah; lahko zavzame tudi drugačno obliko kot kulturni, umetniški, domišljijski ali intelektualni odziv na aktualne družbene razmere. Deveta edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami bo v duhu zaostrenih časov premišljala plodovite strategije upora.

Med 11. in 16. avgustom ste vabljeni na poletni teden brezplačnih filmskih projekcij in kritičnih pogovorov. Kot vedno, bo festival tudi letos spremljala premična knjigarna s tematskim izborom knjig. Kupi knjigo, zavzemi stališče!

Spored

Festival pripravljata Slovenska kinoteka in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature (zavod Divja misel) v sodelovanju z Moderno galerijo (MG+MSUM).

FELA Literacy Award 2026, ki jo vsaki dve leti podeljuje Zveza evropskih bralnih društev (Federation of European Literacy Associations – FELA) za izjemne in inovativne prakse na področju spodbujanja bralne pismenostil je prejela Pionirska - Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo!

Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je letošnja prejemnica prestižne mednarodne nagrade FELA Literacy Award 2026.

Pionirska je nagrado prejela za projekt Znak zlata hruška (The Golden Pear Quality Badge) ter Moja najljubša zlata hruška, ki predstavljata zgled dobre prakse pri vrednotenju kakovostne mladinske knjižne produkcije in spodbujanju branja med otroki in mladimi.

Nagrado so podelili na 24. Evropski konferenci o bralni pismenosti, ki pravkar poteka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Konferenco soorganizirajo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Zveza evropskih bralnih društev (FELA) ter številni nacionalni in lokalni partnerji. Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Ob tem je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana dr. Teja Zorko povedala: »Mednarodna nagrada FELA je veliko priznanje za dolgoletno strokovno delo Pionirske in vseh sodelavcev, ki že desetletja predano razvijajo področje mladinske književnosti, knjižničarstva in promocije branja. Posebej nas veseli, da je mednarodna strokovna javnost prepoznala projekt zlata hruška kot zgled inovativne prakse, ki mladim bralcem, njihovim mentorjem in družinam pomaga odkrivati kakovostne knjige ter krepi kulturo branja. To priznanje razumemo kot potrditev, da lahko s strokovnim znanjem, sodelovanjem in dolgoročno vizijo pomembno prispevamo k razvoju bralne pismenosti tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru.«

Po mnenju odbora projekt pomembno prispeva k razvoju bralne pismenosti in širjenju kakovostne literature za otroke in mladino ter krepi motivacijo za branje v širši slovenski skupnosti.
Posebej je bila izpostavljena tudi nova pobuda Moja najljubša zlata hruška, ki je v šolskem letu 2025/2026 prvič aktivno vključila mlade bralce v izbor njihove najljubše knjige s seznama knjig, nagrajenih z znakom kakovosti zlata hruška. Po oceni odbora pobuda uspešno spodbuja sodelovanje otrok in mladih ter krepi razumevanje branja kot skupne kulturne izkušnje.

Pionirska deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana kot nacionalni kompetenčni center za področje mladinskega knjižničarstva. Je osrednja slovenska ustanova na področju mladinske književnosti, knjižničarstva in promocije branja.

Sistematično zbira, raziskuje in posreduje informacije o slovenski in prevedeni mladinski književnosti, skrbi za specializirane arhive ter organizira številna strokovna izobraževanja in srečanja za knjižničarje, pedagoge, urednike, založnike in mentorje branja.

Njena najpomembnejša strokovna publikacija je Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki predstavlja edinstven kritični pregled letne produkcije mladinske književnosti v Sloveniji.

ZLATA HRUŠKA, več kot znak kakovosti
Projekt zlata hruška je prepoznaven nacionalni sistem strokovnega vrednotenja kakovostnih knjig za otroke in mladino.

Vsako leto strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig oceni celotno letno produkcijo knjig za otroke in mlade v slovenskem jeziku. V odboru sodelujejo strokovnjaki Pionirske, knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana ter zunanji sodelavci različnih strok. Znak kakovosti Zlata hruška predstavlja zanesljivo priporočilo za strokovno in splošno javnost – od vrtcev, šol, knjižnic in knjigarn do družin, založnikov ter vseh ljubiteljev kakovostne mladinske literature.

Začetki sistematičnega vrednotenja mladinskih knjig segajo v leto 1972, ko so bila v reviji Otrok in knjiga prvič objavljena priporočila kakovostnega mladinskega branja. Današnji sistem je rezultat več kot petdesetletnega razvoja, raziskovanja in strokovnega dela več generacij sodelavcev Pionirske.

Ime zlata hruška se je prvič pojavilo leta 2008 ob 60-letnici Pionirske in slovenskega mladinskega knjižničarstva.

PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA
Iz znaka kakovosti se je leta 2010 razvilo še priznanje zlata hruška, ki ga vsako leto prejmejo najodličnejše mladinske knjige v štirih kategorijah:
• izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga,
• izvirna slovenska mladinska poučna knjiga,
• prevedena mladinska leposlovna knjiga,
• prevedena mladinska poučna knjiga.

Od leta 2021 priznanje podeljujeta Pionirska in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, pri izboru pa sodeluje neodvisna sedemčlanska komisija, sestavljena iz uglednih šolskih in mladinskih knjižničarjev ter strokovnjaka s področja vizualne umetnosti. S tem je priznanje zlata hruška postalo vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke in mladino.
Prejeta nagrada FELA predstavlja pomembno mednarodno priznanje dolgoletnemu strokovnemu delu Pionirske ter potrjuje, da slovenski model vrednotenja kakovostne mladinske literature in spodbujanja branja sodi med najbolj inovativne in zgledne evropske prakse.

V poljskem Vroclavu je med 17.-24. majem potekal 11. mednarodni pesniški festival SILESIUS, na katerem je bila Slovenija častna gostja.

Na pesniškem festivalu so se s svojo poezijo predstavljale Anja Zag Golob, Nina Dragičević in Ana Pepelnik, sodelovale pa so tudi na uveljavljeni prevajalski delavnici.

Ob tej priložnosti sta prevajalca Marlena Gruda in Adam Wiedemann v poljščino prevedla izbor poezije vseh treh pesnic.

V poljščino prevedena poezija je bila predstavljena na dogodku ter v posebni predstavitveni knjižici, ki smo jo pripravili ob gostovanju avtoric na Poljskem. Izbor poezije so pripravile avtorice, uvodno besedilo napisala Silvija Žnidar, knjižico je uredil in oblikoval Andrej Hočevar, prevode besedil je prispevala Marlena Gruda.
Pesnice bodo na festivalu sodelovale tudi na uveljavljeni prevajalski delavnici.


Gostovanje smo na povabilo Unescovega mesta literatura (Wrocław Miasto Literatury) pripravili v Ljubljani, Unescovem mestu literature.
---------------------
Gostovanje so omogočili Mestna občina Ljubljana, Nacionalna komisija Unesco in Javna agencija za knjigo RS.
Dogodek je del projekta mednarodngega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature je v sodelovanju s 67. Jazz festivalom Ljubljana tudi letos omogočila festivalsko čitalnico s knjigami o jazzu. Pisarna s tovrstnimi projekti skrbi, da knjige najdejo prostor tudi tam, kjer jih običajno ne pričakujemo. Jazz čitalnica obiskovalcem omogoča, da festivalsko izkušnjo razširijo še z branjem kot organskim nadaljevanjem poslušanja glasbe in njenega razmisleka.

Od četrtka, 2. 7. 2026, do sobote, 4. 7. 2026, bo na zelenici pred Cankarjevim domom med 17. in 22. uro postavljena čitalnica s premišljeno izbranimi knjigami o jazzu. Vabljeni, da si med koncerti privoščite trenutek za branje v senci in odkrijete svojo povezavo med zvokom in besedami. Za branje in refleksijo o glasbi – ob glasbi. 

 

V okviru večletnega projekta med Ljubljano in Angoulêmom, Unescovima mestoma literature, objavljamo tretji razpis za slovenskega stripovskega ustvarjalca, ki bo v začetku naslednjega leta en mesec bival v Angoulêmu. Za prijavo je treba do 10. 7. 2026 izpolniti elektronski obrazec.


Razpisni pogoji

Tokratni razpis je namenjen slovenskih stripovskim ustvarjalcem, ki so objavili vsaj eno stripovsko knjigo oz. album. 

Prijavnico je treba izpolniti v angleščini, kot del prijave pa je treba dodati tudi predstavitveni portfolio. 

Obdobje bivanja v Angoulêmu: 15. 1. 2027 do 15. 2. 2027. 

Rok za prijave je 10. 7. 2026.
Prijave, ki bodo prispele po tem roku in prijave, ki ne bodo oddane prek obrazca, ne bodo obravnavane.

Prijave bo ocenjevala žirija s slovenskimi in francoskimi člani. 

Rezultati bodo objavljeni 24. 7. 2024.


Kaj rezidenca ponuja

Rezidenca ponuja namestitev, dodatni delovni prostor, štipendijo v višini 1550 €, kritje potnih stroškov in možnost sodelovanja na mednarodnem festivalu stripa.


O projektu

Rezidenca je del večletnega projekta, s katerim je pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature svoj že uveljavljeni rezidenčni program za pisatelje dopolnila z dodatnim projektom izmenjave med Ljubljano in francoskim Angoulêmom, ki bo v središče postavil strip.

Projekt, ki poteka v sodelovanju s financerjem Francoskim inštitutom v Sloveniji in Cité internationale de la bande dessinée iz Angoulêma, bo utrdil sodelovanje med obema mestoma literature na področju stripa, ustvarjalcem na področju stripa pa bo ponudil stimulativen prostor za nemoteno ustvarjanje, priložnost za izmenjavo znanj, večjo prepoznavnost, promocijo in mednarodno povezovanje.

Obe mesti bosta vsako leto na enomesečni rezidenci sprejeli enega gosta (Ljubljana francoskega, Angoulême slovenskega), ki ga bo vedno potrdila slovensko-francoska strokovna komisija. Obe rezidenčni bivanji bosta potekali v času stripovskih festivalov – to sta Festival stripa Tinta v Ljubljani in Festival international de la bande dessinée v Angoulêmu. Gostje bodo lahko na festivalih sodelovali in predstavljali svoje delo širšemu občinstvu, imeli bodo priložnost za mreženje in spoznavanje dobre prakse.

Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom
Petek in sobota, 29. in 30. maj 2026
PET (12.00-20.00)

SOB (10.00-20.00)

• 50 ZALOŽB Z NAJBOLJŠIM, KAR LAHKO PONUDIJO
• PROGRAM NA SEJEMSKEM ODRU

Sreča je v srečanjih!

V primeru slabega vremena sejma ne bo!

Pridite po dobre knjige za dolgo poletje.

Letos bo tradicionalni knjižni sejem potekal na novi lokaciji in 2 dneva

Celodnevni knjižni sejem na prostem je odlična priložnost za druženje, spoznavanje dobrih knjig in založb ter vseh, ki skrbijo za to, da v slovenščini lahko beremo toliko izvrstnih zgodb.

V parku Sveta Evrope pred Cankarjevim domom bodo na obeh travnikih razprostrte stojnice več kot 50 slovenskih založb z najboljšim, kar vam lahko ponudijo. Za sejem in pred poletnimi počitnicami pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi tudi knjižne novosti. Založniki in založnice bodo prisotni na svojih stojnicah, v velikem pričakovanju srečanj, pogovorov, in knjižnih priporočil.

PROGRAM NA SEJEMSKEM ODRU
Petek in sobota, 29. in 30. maj
PETEK, 29. maj

13.00
Kritiško sito / podelitev nagrade in pogovor

Društvo slovenskih literarnih kritikov

Kritiško sito je literarna nagrada, ki jo za najboljše leposlovno delo preteklega leta podeljujejo člani in članice Društva slovenskih literarnih kritikov. Letos so za nagrado nominirani Ajda Bračič, Nina Dragičević, Aljoša Harlamov, Natalija Milovanović in Ana Pepelnik. Pogovoru z nominirankami in nominirancem, ki ga povezuje Eva Ule, bo sledila podelitev nagrade.

14.00
Helena Koder: Kolizej / predstavitev knjige

Založba Mladinska knjiga

Kolizej je hiša, ki je izginila, a za seboj pustila zgodbo o mestu, ljudeh in času, v katerem živimo. Usoda Kolizeja v interpretaciji Helene Koder postane zgodba o družbi, o odnosu do preteklosti in o naši sposobnosti, da razumemo Drugega. Kakšno mesto želimo, komu pripada prostor in kaj smo pripravljeni ohraniti, preden izgine? S Heleno Koder in Milošem Koscem se bo pogovarjala Ajda Bračič.

15.00

Luka Cerar: Pred nevihto. Slovenci na predvečer druge svetovne vojne / predstavitev knjige
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Zgodovinar Luka Cerar se v knjigi ukvarja z vsakodnevnimi skrbmi Slovencev in Slovenk tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Ne opisuje le velikih zgodovinskih dogodkov, ampak prikaže tudi, kako so se ljudje pripravljali na vojno, se spopadali s pomanjkanjem, skrbeli za družine in se soočali z ideološkimi vplivi. Na podlagi bogatega arhivskega gradiva se poglobimo v čas, poln želja po ohranitvi miru in strahu pred tem, kaj bo prinesel naslednji dan. Z avtorjem se bo pogovarjala Nika Urlep.

16.00

30 let zbirke Prišleki / pogovor s prvim in novimi Prišleki

LUD Literatura

Letos založba LUD Literatura praznuje 30. obletnico od izida prve knjige v zbirki Prišleki, zato bo urednica zbirke Veronika Šoster na pogovoru gostila letošnje Prišleke, Aleša Mustarja, Natašo Skušek in Niko Nikolič, in čisto prvega Prišleka, Andreja Blatnika. Se vidimo na prepihu!

17.00

Franco Basaglia: Od blizu ni nihče normalen / predstavitev knjige

Založba /*cf.
Predstavljen bo prvi slovenski prevod izbranih del Franca Basaglie, najvplivnejšega italijanskega psihiatra 20. stoletja. Edinstven izbor, ki sta ga pripravila Vito Flaker in Juš Škraban, prinaša tako ključna teoretska besedila kot zapise njegovih predavanj in razprav iz Brazilije. Knjiga pomembno dopolnjuje prevode drugih teoretskih kritikov in ponuja neposreden vpogled v avtorjevo javno delovanje. Pogovor z Vitom Flakerjem in Andražem Rožmanom bo vodila Amelia Kraigher.
 

18.00

Jurij Hudolin: Ti pa kar greš v bitko za pomlad in Zakon privlačnosti / predstavitev knjig

Založba UMco

Jurij Hudolin, avtor številnih odmevnih leposlovnih del, bo v pogovoru z urednikom Samom Rugljem predstavil svoji najnovejši potopisni knjigi, Ti pa kar greš v bitko za pomlad (2025) in Zakon privlačnosti (2026). V dialogu bosta raziskovala, kje, kdaj in kako se potopis prelije v leposlovje – ter kdaj potovanje postane zgodba.

19.00
Kaj nam govori umetnost / pogovor ob knjigah
Pripravlja Založba Vida

Kako umetnost beremo, razumemo in doživljamo danes? Izhodišče pogovora bosta pomembni deli: Zgodovina umetnosti (Studia Humanitatis, 2025) in Monine oči (Vida, 2025), ki vsako na svoj način približujeta umetnost širšemu občinstvu. O tem, kako se umetnost »prevaja« ne le med jeziki, ampak tudi med časi, kulturami in različnimi načini gledanja, se bo s prevajalko Katjo Jenčič in prevajalcem Markom Jenkom pogovarjala Valentina Smej Novak. 

SOBOTA, 30. maj

10.00
Ana in oni / jutranja koncertna budnica

Ana Vipotnik, dolgoletna vokalistka Fake Orchestra, stopa v ospredje s svežo zgodbo uglasbene poezije. Njen prepoznavni vokal je ujel ritem z vrhunskimi glasbeniki: Jelena Ždrale (violina), Marko Gregorič (bas) in Matic Ašič (kitara). Velik del repertoarja sestavlja avtorska uglasbena poezija – verzi Ceneta Vipotnika, Milana Dekleve, Barbare Pogačnik, Radharani Pernarčič, Aleša Mustarja in drugih dobijo glas, ritem in dih.

11.00
Nagrada Vasje Cerarja 2026 / pogovor z nominirankami in razglasitev 

Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) bo letos petič podelilo nagrado Vasje Cerarja za najboljše prevode mladinske in otroške literature, tokrat za prevode stvarne literature, ki je pogosto spregledan, a pomemben formativni žanr za mlade bralce.
Pogovor z nominirankami Stano Anželj (Zgodba o matematiki za življenje; Mladinska knjiga), Stašo Pavlović (Pod zemljo, pod vodo; Mladinska knjiga) in Jasmino Žgank (Z vsemi čuti!; Miš) bo povezovala Diana Pungeršič, nagrado bosta podelili predsednica komisije Ana Barič Moder in predsednica društva DSKP Tanja Petrič.

 
12.00

Modra preja / predstavitev knjige
Založba Hart

Modra preja nagrajene romanopiske Karin Erlandsson je navdihujoča hvalnica ustvarjalnosti, pripoved o tem, kako pletenje vpliva na tiste, ki pletejo, na njihove bližnje ter na svet okoli njih. Je tudi knjiga o pletenju skozi zgodovino. Prikaže tudi, da pletenje nikoli ni iz mode: generacija Z se navdušuje nad pletenjem kot del trajnostne mode. O knjigi in pletenju se bodo pogovarjale Maja Jug Hartman, Iva Klemenčič, Urša Draž in Živa Rogelj.

13.00
Iza Strehar: Drsenje / predstavitev romana

Založba Beletrina

Iza Strehar je pisateljica, scenaristka in producentka. Napisala je več dramskih besedil, za katera je prejela žlahtno komedijsko pero in nagrado Slavka Gruma, in scenarijev, med drugim za film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel nagrado vesna za najboljši scenarij. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. Ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti - in o tem, da je včasih že to dovolj.

14.00
Beremo Cankarja / predstavitev 
Cankarjeva založba
V mesecu, ko je Cankarjeva založba z izdajo Erotike in vseh Cankarjevih romanov, zbranih v treh knjigah, obeležila 150. obletnico pisateljevega rojstva, se bodo ustvarjalke in ustvarjalci različnih generacij pogovarjali o izkušnjah branja Ivana Cankarja. Pogovor z Ano Svetel, Alojzijo Zupan Sosič, Blažem Šefom in Tino Dobrajc bo vodil urednik Sašo Puljarević.

15.00 

Virginia Woolf: Plovba na široko morje
Založba KUD Police Dubove

Plovba na široko morje (1915), prvi objavljeni roman Virginie Woolf, je ženski bildungsroman z nekaj jasnimi cilji: predstaviti nepredstavljena življenja žensk, raziskati odnose med spoloma in vlogo ženske v družbi. Gre za snovanje novega, eksperimentalnega romana, v katerem avtorica razkriva tudi, pri kom se je literarno navdihovala, ter z ironijo razgalja britanski imperij in mentaliteto njegovih aparatčikov. S prevajalko Jano Unuk se pogovarja Iztok Osojnik. 

16.00 

Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev / predstavitev knjige
Založba Goga

V svoji najnovejši knjigi se antropologinja, pisateljica in literarna teoretičarka Svetlana Slapšak ponovno posveča hrani in kuhinji. Kot zapiše sama, je kuhanje nujni spremljevalec revolucije, pisati o hrani pa pomeni tudi pisati o politiki, kulturi in ljudeh. Koliko zgodb se skriva na naših krožnikih in kako nas zaznamujejo? Pogovor z avtorico bo vodil Jernej Mlekuž. 

17.00
Irmgard Keun: Gilgi, ena od nas

Založba No! Press
Prvi slovenski prevod kultnega prvenca klasičarke Weimarske republike smo dobili skoraj s stoletnim zamikom, a ga je mogoče brati kot sodobno delo. Zakaj je Gilgi še vedno ena od nas? Gilgi, ki misli, da ji bo emancipacija zlahka uspela, a potem postane neverjetno utrujena. Gilgi, ki verjame, da jo bodo delo, telovadba in disciplina rešili pred propadom. Gilgi, ki razume, da je leto 1931 politično prelomno leto, a ne zmore zares razmišljati o politiki. Spregovorili bomo o sodobnosti romana in današnjem branju Gilgi, ki je in bo - za vedno - ena od nas. 

18.00
Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče / predstavitev knjige esejev

Založba Goga

V središču nove esejistične zbirke pesnika, pisatelja, režiserja in gledališkega ustvarjalca Vinka Möderndorferja so razmisleki o gledališču in ljudeh, ki ga soustvarjajo. Ni življenja brez gledališča, prav tako ni gledališča brez življenja. Kakšne družbene in čustvene prostore razpira gledališče danes? O avtorjevih dolgoletnih refleksijah o odrskih umetnosti se bo z njim pogovarjala urednica knjige Petra Vidali. 

19.00 

Nikolai Jeffs: Pesmi neznanega anarhista / pogovor ob pesniški zbirki