Nagrado za najboljši literarni prvenec 37. Slovenskega e-knjižnega sejma 2021 je prejela Natalija Milovanović za knjigo Samoumevno (Center za slovensko književnost, 2021) 

Nagrajeno knjigo Natalije Milovanović je izbrala žirija v sestavi Suzane Tratnik, Boruta Gombača in Diane Pungeršič.

Utemeljitev žirije je dostopna na spletni strani Društva slovenskih pisateljev.

Čestitamo nagrajenki!!

V kategoriji za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo je s Skrivnim društvom KRVZ (Mladinska knjiga) slavila Simona Semenič. O knjigi, ki jo je z ilustracijami opremila Tanja Komadina, je komisija med drugim zapisala, da je "sveža v mnogih ozirih: stilno, zgodbeno, sporočilno in jezikovno" ter da je delo "večsmerno, veččutno, večžanrsko, slogovno izredno pestro in prežeto s humorjem".

Priznanje zlata hruška v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga je komisija namenila knjigi Osamosvojitev (Miš založba) avtorice Nataše Strlič in ilustratorja Damijana Stepančiča. 

V kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga je strokovna komisija priznanje namenila romanu 35 kil upanja (Mladinska knjiga) Anne Gavalda v prevodu Borisa Jukića ter stripu Ana in Froga: Bi čigumi? (Vigevageknjige) Anouk Ricard v prevodu Andreje Bajt. 

Priznanje zlata hruška v kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga prejme knjiga Čebele (Mladinska knjiga), ki jo je napisal Wojciech Grajkowski in ilustriral Piotr Socha, za prevod je poskrbela Staša Pavlović. 

Čestitke vsem nagrajencem in nagrajenkam!

Nagrade v višini 10 tisoč funtov bodo podelili za najboljšo poezijo in kratko zgodbo do 2500 besed. Poslana dela morajo biti še neobjavljena.

Natečaj je mednaroden, in sicer za pisateljice in pisatelje starosti 16 let ali več, poslana dela morajo biti v angleščini.

Strošek prijave je 18 funtov, do konca novembra je cena manjša.

Rok za prijavo: 28. januar 2022.

Več na povezavi!

Ljubljana je stalni naziv Unescovega mesta literature, ki združuje mesta, v katerih ima literatura posebno vlogo, pridobila leta 2015, danes pa z veseljem sporočamo, da so se hitro hitro rastoči mednarodni mreži mest literature včeraj pridružila še tri mesta.

Število mest literature, ki se zavezujejo k spodbujanju trajnostnega razvoja literature in bralne kulture, se je z 39 povečalo na 42, z nami pa so sedaj tudi Džakarta (Indonezija), Vilna (Litva) in Göteborg (Švedska).

Veselimo se novih projektov in poznanstev in mahamo na daljavo!

Žirija za Jenkovo nagrado 2021 posebnosti nagrajene pesniške zbirke opiše na naslednji način: »Če se je Ljubav ukvarjala s poskusom premika v sedanjosti, da bi se prihodnost sploh lahko zgodila, v knjigi To telo, pokončno postane jasno, da se premiki lahko dogajajo le v pokončni, gibki zasidranosti v telo. To telo, še zdaleč ne samo nekaj fizičnega, ni spoznano kot enostno, ampak nekakšna monada mnoštvenosti, prečijo ga zgodovine in možne prihodnosti: osebne, družinske, transgeneracijske, manjšinske, razredne. […] Telo je torej lahko le družbeno telo, presečišče najrazličnejših silnic – in njihovo konfliktno srečevališče, edinstveno družbeno tkivo. […] Ta pesniška celota se pri Nini Dragičević manifestira v nekakšno pesniško skladbo našega prostora in časa, ki nič ne skriva, vse vrže v ksiht ter prepriča z radostnim besom. Knjiga, ki jo v tem trenutku zanesljivo potrebujemo.«

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov podelilo Marjanci Mihelič za zbirko Svet gre naprej Laszla Krasznahorkaija.

Komisija za nagrade in priznanja DSKP je v utemeljitvi zapisala: »Besedilo, ki je izrazito filozofsko podloženo, ni le sem in tja zapleteno, temveč je to od začetka do konca, brez oddiha zamotan, vijugajoč in nemiren prepovedni tok z zelo svojevrstnim, večinoma hlastajoče zgoščenim ritmom, ki ga je Marjanci Mihelič uspelo prenesti v ustrezno, a vendarle smiselno in jasno ritmično strukturo. Prav s tem je bralcu omogočila gladko spremljanje toka misli skozi zavozlano gmoto labirintsko zloženih stavkov ter mu olajšala njihovo razmotavanje, v katero je sama dosledno, od prve do zadnje strani vložila velik prevajalski napor. S tem je dokazala tudi svoje natančno in prav tako nepopustljivo razumevanje mnogoterih, tako miselnih kot tematskih plasti besedila.«

Filmski ustvarjalci in ustvarjalke ideje in zgodbe iščete in najdevate tudi v literaturi in v želji po bolj strukturiranem povezovanju obeh svetov – filmskega in literarnega – smo v pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature skupaj s Slovensko kinoteko junija 2021 prvič razpisali natečaj za tiste zgodbe, ki bi lahko postale film.

Tričlanska komisija – Luka Marčetič, Matjaž Ivanišin in Marina Gumzi – je pregledala prejete prijave in med petnajstimi izbrala dela Ane Svetel, Matjaža Jamnika, Sare Štern, Jedrt Lapuh Maležič in Lune J. Šribar.

Na odru FSF jih je predstavil Boštjan Napotnik – Napo!

Ob dogodku smo pripravili tudi knjižico, v kateri je zbranih vseh pet zgodb, predstavitve njihovih avtoric in avtorja ter utemeljitve komisije. Dodani sta še spremni besedili, Marcel Štefančič jr. razmišlja o pisanju s filmom in snemanju z besedami, Urša Chitrakar pa o avtorskopravnem vidiku uporabe leposlovnih del v filmih.

Unescova mesta literature 30. septembra praznujemo mednarodni dan prevajalcev! 

Današnji dan bomo s skupnim projektom obeležili s pesmijo, ki smo jo prevedli v jezike, ki jih govorimo v mestih literature po vsem svetu. Projektu so se poleg nas pridružili tudi v Nottinghamu, Odessi, Utrechtu, Leeuwardnu, Reykjaviku, Bucheonu, Granadi, Dublinu, Iowa Cityju, Edinburghu, Manchestru, Krakovu, Kuhmu, Uljanovsku, Heidelbergu, Quebec Cityju, Tartuju in Nanjingu.

V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev smo pripravili prevod pesmi W. S. Merwina From the Start (Od začetka). 30. september je tudi njegov rojstni dan.