Ljubljana, glavno mesto Slovenije in njeno kulturno središče, je bila leta 2010 svetovna prestolnica knjige. Dva največja slovenska pisatelja, pesnik France Prešeren in pisatelj Ivan Cankar, sta v mestu nespregledljiva: osrednja turistična točka je prav spomenik prvemu, ki mu je posvečen tudi edini državni praznik kulture, medtem ko po drugem nosi ime največji slovenski kulturni center. Ljubljana je od leta 2011 članica mreže ICORN, ki ponuja zavetje preganjanim pisateljem.
Tukaj živimo literaturo. Od nekdaj.
Literarno Ljubljano oblikujeta preteklost in sedanjost. Ljubljana je kot mesto pisateljev, prevajalcev, ilustratorjev in založnikov že od nekdaj tesno povezana z literaturo. Tukaj je v 16. stoletju nekaj časa deloval Primož Trubar, avtor prvih tiskanih knjig v slovenščini in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. V 18. stoletju so v Ljubljani delovali razsvetljenci, ki so bistveno pripomogli k uveljavitvi slovenščine in razvoju slovenske književnosti. Med njimi sta bila Anton Tomaž Linhart (prvi slovenski dramatik in zgodovinar) in Valentin Vodnik, skoraj prvi slovenski pesnik in urednik prvega slovenskega časnika Lublanske novice.
V 19. stoletju je v Ljubljani živel največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je tukaj delal predvsem kot pravnik. Danes v mestnem jedru stoji njegov spomenik, ki je hkrati ena najbolj prepoznavnih in obiskanih ljubljanskih točk. V času Ilirskih provinc je tukaj živel Charles Nodier. V začetku 20. stoletja je bila Ljubljana nato tesno prepletena s t. i. slovensko moderno in avtorji, kot so Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Cankar je nekaj časa živel na priljubljenem griču sredi mesta, ki po njem nosi tudi ime in kjer je urejena spominska soba. S tem obdobjem je na svojevrsten in tragičen način povezan tudi eden izmed večjih mestnih projektov: za leto 2022 je načrtovana dolgo pričakovana otvoritev novega literarnega središča v prenovljeni palači Cukrarne, neslavnem zatočišču številnih pisateljev, med nijmi tudi Ketteja in Murna, ki sta prav tam umrla. Ljubljana je bila v 19. stoletju in ob njegovem koncu tako ali drugače povezana z ustvarjalkami, kot so Luiza Pesjak, Pavlina Pajk, Marica Nadlišek Bartol, Vida Jeraj, Zofka Kveder.
Skratka, Ljubljana je bila vedno mesto pisateljev in pisateljic in to ostaja še naprej. Poleg že omenjenih velikanov slovenske literature so v mestu živeli in mu svoj pečat vtisnili še moderni klasiki, kot so Srečko Kosovel, Vitomil Zupan, Gregor Strniša, Jure Detela, Elza Budau, Berta Bojetu, Lojze Kovačič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Drago Jančar, Svetlana Makarovič, Milan Dekleva, Andrej Hieng, Taras Kermauner, Kajetan Kovič, Boris A. Novak, Andrej E. Skubic, Ivo Svetina, Goran Vojnović, a tudi predstavnika ljubljanske šole psihoanalize Slavoj Žižek in Mladen Dolar ter številni drugi, še posebej mladi, zaradi katerih je Ljubljanska literarna scena še bolj razburkana in raznolika kot kadarkoli prej. Ljubljana v različnih literarnih rezidencah, ki jih ponujajo tudi Unescovo mesto literature, DSP, JSKD, gosti tudi ustvarjalce z vsega sveta. Toda eden izmed najslavnejših literarnih obiskovalcev Ljubljane se je tukaj znaše po pomoti, ko je na poti v Trst prehitro izstopil z vlaka. Kaj sta James Joyce in Nora Barnacle tukaj počela v noči 16. junija 1904, lahko samo ugibamo, na njun obisk pa spominja prav tako skrivnosten spomenik na železniški postaji.
Tukaj raste literatura
Čeprav prva knjiga v slovenščini – Trubarjev Katekizem iz l. 1550, v kateri se v tisku prvič pojaviti besedi Slovenci in potica – ni izšla na Slovenskem, se je kmalu zatem, l. 1575, prva tiskarna na Slovenskem in obenem prva, ki je na Slovenskem tiskala v slovenščini, pojavila prav v Ljubljani. Vodil jo je Janž Mandelc. Kot del posebne tiskarske dediščine velja omeniti še ilegalne ljubljanske tiskarne med drugo svetovno vojno. Prva med njimi, poimenovana Podmornica (vhod vanjo je bil pod delujočim straniščem, zamakala sta jo dež in gnojnica), je v kontekstu narodnoosvobodilne dejavnosti med drugim tiskala tudi poezijo. Tiskarski škrati in druge prikazni iz časov visokega tiska imajo prebivališče pri mojstru in zbiratelju Marku Drpiću. Glede na pomen, ki ga imata jezik in literatura za mesto, ne preseneča, da je osrednja in največja slovenska knjižnica (NUK) doma v eni najbolj prepoznavnih arhitekturnih mojstrovin Jožeta Plečnika, slovitega oblikovalca mesta. NUK varuje rokopisne zaklade in ohranja pisno kulturno dediščino slovenskega naroda in je tudi nosilka razvoja Digitalne knjižnice Slovenije. Njen nastanek je povezan z ustanovitvijo Licejske knjižnice l. 1774 (katere pobudnik je bil tudi že omenjeni Linhart, v nekem trenutku pa vodja Matija Čop) oz. kasneje Študijske knjižnice, v Plečnikovo stavbo pa se je vselila l. 1941.
Ljubljana se ponaša tudi z največjo splošno knjižnico (Mestna knjižnica Ljubljana), ki zajema 34 enot in bibliobus, njena neposredna predhodnica je bila ustanovljena l. 1901. Obe knjižnici hranita skupaj 4,5 milijona knjižničnega gradiva, pri čemer beleži MKL skoraj 5 milijonov izposoj in 85 tisoč članov (za predstavo: Ljubljana ima nekaj manj kot 300 tisoč prebivalcev).
Leta 1919 je Ljubljana postala sedež prve slovenske univerze, na kateri so začeli že nekaj let kasneje (še pred uradno ustanovitvijo samostojnega oddelka) predavati tudi vsebine iz primerjalne književnosti.
Ljubljansko literarno-založniško krajino danes sestavlja skupno čez 60 različnih literarnih organizacij od založb (po ocenah sta iz Ljubljane kar dve tretjini slovenskih založb) do stanovskih društvev, od literarnih hiš do knjigarn in drugih. Med njimi je tudi najstarejša ljubljanska založba Slovenska matica (1864), sicer druga najstarejša slovenska založba sploh. Poleg številnih prostorov za literarne prireditve so v Ljubljani doma tudi stanovska društva in druge mednarodne pisateljske organizacije; med njimi so tudi Društvo slovenskih pisteljev (1872), Slovenski center PEN (1926), Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih literarnih kritikov. V Ljubljani ima sedež tudi Javna agencija za knjigo, osrednja organizacija, ki za knjigo skrbi na državni ravni in pripravlja nastop Slovenije kot častne gostje knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. V Ljubljani deluje tudi slovenska sekcija IBBY, združenje slovenskih avtorjev (književnih in likovnih ustvarjalcev ter prevajalcev) mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, strokovnjakov s področja mladinske književnosti, knjižnic, založnikov, knjižničarjev in vseh drugih, ki književnost posredujejo mladim.
Tukaj dihamo literaturo. Skupaj.
V literarni Ljubljani je dovolj prostora za vse. Bralcem so na razpolago številne enote različnih knjižnic, tudi na prostem, ustvarjalci se združujejo v stanovskih društvih, literarne prireditve, sejmi in festivali se na različnih lokacijah odvijajo tako rekoč dnevno. Mesto namreč gosti kar 12000 literarnih in drugih kulturnih prireditev letno, kar po eni strani izpričuje kvaliteto, kvantiteto in raznolikost, pomembne za uravnotežen razvoj in promocijo bralne kulture, po drugi pa potrjuje izredno pomemben vpliv, ki ga ima literatura na kvaliteto življenja in ustvarjanja v Ljubljani. V Ljubljani je ustvarjalnost vrednota in v njej je dovolj prostora za vse literarne glasove in generacije.
V Ljubljani poteka osrednji literarni festival Literature sveta – Fabula, ki v mesto vsako leto pripelje mednarodne literarne zvezde. Drugi pomembni festivali, ki so z glavnino dogodkov sicer osredotočeni na druge kraje po Sloveniji, Ljubljano obiščejo s posameznimi dogodki – tako kot denimo Dnevi poezije in vina (Ptuj), Mednarodni literarni festival Vilenica (Vilenica), Pranger (Rogaška Slatina). V Ljubljani potekajo tudi manjši – specializirani ali alternativni – festivali, kot so Živa književnost (literatura, glasba), Itn. (festival angažirane literature), Mlade rime (festival mlade poezije), Ignor (preplet poezije in drugih izraznih sredstev), Prepišno uredništvo (festival bralne kulture), Pripovedovalski festival (pripovedovalstvo in literatura) in številni drugi, tudi takšni, ki literaturo povezujejo z drugimi umetnostmi (denimo Poletje na platnu ali Mesto žensk). Prepoznavni in prodorni ilustratorji se predstavljajo na Bienalu ilustracije, ki je pomemben tudi za razvoj bralne kulture in podeljuje nagrado Hinka Smrekarja za področje ilustracije, v ilustratorskem kotičku na knjižnem sejmu in drugih razstavah. Vključeni pa so tudi stripovski ustvarjalci, ki poleg rednih dogodkov prirejajo tudi festival in s tem širijo meje literarnega polja.
V Ljubljani redno potekajo odmevni bralni maratoni ob svetovnem dnevu poezije, medtem ko je zelo živahna tudi Noč knjige, ki predstavlja enega izmed najobsežnejših in povezovalnih projektov promocije bralne kulture. Slovenija svetovni dan knjige obeležuje kar več dni, v Ljubljani med drugim s sejemskih in festivalskih dogajanjem Slovenskih dnevov knjige. V Ljubljani številni prostori gostijo literaturo. Posamezni dogodki potekajo v knjižnicah (posebej v Mestni knjižnici Ljubljana), Trubarjevi hiši literature (prvi literarni hiši, ki jo je mesto dobilo leta 2010, ko je bilo svetovna prestolnica knjige), Centru za poezijo Tomaža Šalamuna (ki hrani tudi pesnikovo zapuščino), na Vodnikovi domačiji v Šiški (hiši branja in pisanja, kjer domuje tudi pisarna Ljubljane kot Unescovega mesta literature), med njimi pa so tudi različni centri, lokali in inštitucije, kot so Pritličje, Rog, Metelkova, Drama Kavarna in mnogi drugi. V mestu ima pomembno literarno-kulturno vlogo tudi LGBT skupnost, ki je na literarni sceni še posebej dejavna in prisotna. Posebej velja omeniti, da v Ljubljani redno potekajo tudi strokovna srečanja in simpoziji, v okviru Vilenice denimo mednarodni komparativistični kolokvij, mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike, simpoziji, posvečeni posameznim avtorjem in Založniška akademija, ki poteka v okviru knjižnega sejma.
Prav knjižni sejem je osrednji nacionalni dogodek, ki povezuje založnike, ustvarjalce in bralce. Zasnovan je bil leta 1971, prvič pa je potekal leta 1972, v Unescovem mednarodnem letu knjige. Danes poteka v Cankarjevem domu, največjem kulturnem in kongresnem centru. Na sejmu sodeluje sto založb, prav toliko ustvarjalcev nastopi na 300 dogodkih, predstavljenih je 3000 novih knjig, sejem pa obišče 35000 obiskovalcev. Ob kar 10 literarnih nagradah, ki se podelijo na knjižnem sejmu (med njimi so tudi nagrada za najboljši prvenec, nagrada Radojke Vrančič za mladega prevajalca ali prevajalko in velika nagrada SKS za knjigo leta), se v Ljubljani podeljujejo tudi druge najpomembnejše literarne nagrade; med njimi so Prešernova (glavna nacionalna nagrada), Jenkova (za poezijo), Župančičeva, kresnik (za najboljši roman), Sovretova (za najboljše prevode leposlovnih besedil), Jermanova (za najboljše prevode družboslovnih in humanističnih besedil), desetnica, Levstikova, modra ptica, zlata ptica, kritiško sito in druge.
Literatura je nagrada za mesto in mesto jo nagrajuje.