18.-22. junij 2025
Poleti se mnogi prelevimo v začasne prebivalce Jadrana in festival Jadranski val je uvod v počitnice in skok v poletno raziskovanje. Vulgarni turizem pojem Jadrana reducira na idilične podobe sončnih zahodov, ki stanje jadranskega duha obidejo, ga spregledajo, druge razprave, ki skušajo opredeliti pojem Jadrana, pa splošne javnosti pogosto ne dosežejo. Jadranski val skuša Jadran misliti kot presečišče, prostor, ki zbližuje in povezuje vse, ki tvorijo njegov prostor ter raziskuje in vzpostavlja jadranskega duha, ki se ga, z besedami velikega mediteranologa Predraga Matvejevića “ne nasledi, ampak se ga doseže”.
PRVI FESTIVALSKI DAN
SRE, 18. junij
18.00 /
Odprtje festivalske knjigarne
Izbor knjig o Jadranu in morju bo na voljo vse festivalske dni, pred in po dogodkih.
18.00 /
Pozdrav z Jadrana / likovna intervencija
Tanje Radež
19.00 /
Predrag Matvejević: Mediteranski brevir / Pogovor ob knjigi
Klasika in biblija Mediterana in Jadrana, pri nas že lep čas razprodana, na festival prihaja v težko pričakovanem ponatisu!
Mediteranski brevir prinaša srečanja s pristanišči in z ladjami, z otoki in s škržati, z morsko peno, vetrovi in s tokovi, s starimi misleci in svetniki, sredozemskimi umetniki in posebneži, z zgodovinskimi osebnostmi, osvajalci, vojnami in verami, s sredozemskimi kletvicami in z molitvami. V srednjeveško formo brevirja prelita kulturna, zgodovinska, etnografska in vsa druga večplastnost Sredozemlja nas skozi valujoč tok pripovedi ponese v sredozemsko obmorsko občutje. Matvejević je Mediteranski brevir zasnoval kot odprto delo, s katerim je vseskozi živel in ga dopolnjeval, spreminjal, razširjal poglavja, dodajal nova, brisal odvečna.
Knjiga je leta 1992 prejela naziv “evropski esej leta”, od prve izdaje l. 1987 pa je najbolj prevajana knjiga, napisana v hrvaškem jeziku. V slovenščini smo Mediteranski brevir – morda zaradi jezika izvirnika – dobili šele dve desetletji po prvi izdaji.
Leta 2017 je v Mostarju rojeni Matvejević v starosti 85 let preminil v Zagrebu, leto pred tem pa ga je 60 uglednih italijanskih intelektualcev, vključno z Umbertom Ecom in Claudiom Magrisom predlagalo za Nobelovo nagrado. Dobil je ni, vendar je z Mediteranskim brevirjem in kasnejšimi deli o osrednjem evropskem morju starega sveta premikal spoznavne meje o njegovih civilizacijskih in človeških lastnostih, vplivih in njihovih trajanjih.
Gosta pogovora ob knjigi bosta
mag. Robert Turk, biolog, strokovnjak za zavarovana območja, dolgoletni kolumnist Primorskih novic ter duhovit komentator, ter
Franco Juri, avtor člankov, reportaž, esejev in knjig satiričnih karikatur ter pronicljiv analitik družbenih razmer, ki je med leti 2013 in 2025 vodil Pomorski muzej v Piranu. Pogovor pripravlja in moderira ena in edina
Irena Urbič, kulturna posrednica ter dobra vila literature.
Celoten program festivala najdete na povezavi