Tukaj živimo
literaturo.

José Luís Peixoto (1974) je eden najvidnejših avtorjev sodobne portugalske literature. Njegova leposlovna in pesniška dela so prevedena v več kot trideset svetovnih jezikov, proučujejo pa jih na portugalskih in mednarodnih univerzah. Njegov roman Não Olhar (Ne glej), izdan leta 2001, je prejel izjemen odziv literarne kritike in bralstva ter bil nagrajen z literarno nagrado Joséja Saramaga, istega leta pa je bila po njegovem imenu zasnovana nagrada za mlade pisatelje oziroma pisateljice. Začetnemu vzponu je že leta 2007 sledila nagrada Cálamo Otra Mirada, ki jo je prejel za svoje romaneskno delo Cemitério de Pianos (Pokopališče klavirjev), tej pa se je leta 2012 pridružila italijanska nagrada Libro d'Europa za najboljši evropski roman, ki jo je prejelo njegovo delo Livro (Knjiga). Še večji preboj je leta 2016 doživel z romanom Galveias, za katerega je prejel nagrado Oceanos, ki velja za portugalsko različico prestižne angleške nagrade booker. Avtor, ki danes velja za enega najbolj prevajanih in prepoznavnih glasov literature, pisane v portugalščini, v prostem času piše tudi besedila za glasbeno skupno Moonspell.

Na čisto običajen januarski večer rutino majhnega portugalskega mesteca zmoti padec nebesnega telesa, ki po seriji eksplozij z grozljivim vonjem po žveplu prekrije Galveias, zastrupi vsakdanje življenje in njegove prebivalce. Srečanje makrokozmosa z mikrokozmosom pred bralčevimi očmi odpre oder, na katerem se prepletajo usode posameznikov, ki kot v vsakem (tudi slovenskem) majhnem kraju v sebi nosijo svoje male in velike skrivnosti. Stran za stranjo bralci odkrivamo krhko ravnovesje sobivanja romanesknih likov, monotono življenje mesteca, ujetega v tradicionalne spone in vzorce, ki ga iz duševne otopelosti ne prebudi niti stik z neznanim oziroma neimenovanim kosom vesolja. Slednje pretrga šele rojstvo otroka, ki prebivalce med seboj uspe povezati in jih spodbudi k potrebnim premikom za oživitev in možno prihodnost, pri tem pa na ozadju kozmičnega dogodka simbolno označi tudi stik melanholične preteklosti s konflikti in izzivi sodobnosti. Avtor, ki z bogastvom pisave in dovršenostjo forme s pomočjo retrospektive in magičnega realizma izgradi brutalno iskren prikaz vsakdana malih ljudi, življenja kot očiščevalne podobe mračne realnosti, na drugi strani izven časovnega in prostorskega horizonta močno presega občo sliko portugalskega podeželja, saj se z ganljivostjo in liričnim glasom iz kolektivnega uspe približati individualnemu ali duši vsakega bralca oziroma bralke.

Roman je prevedla Blažka Müller.

Dogodek bo moderirala Blažka Müller, pogovor z avtorjem bo tolmačen v slovenski jezik.