Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 53 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Sre, 03. 09. 2025

    18.00 | Enota Zalog na zelenici mladinskega centra Mladi zmaji Zalog

    Knjižnica pod krošnjami // Kamišibaj z Juretom Engelsbergerjem in Jerco Cvetko

    Predstava

    19.00 | Vodnikova domačija

    Nagrajene | Ana Schnabl: September, prejemnica nagrade kresnik

    Pogovor

  • Sob, 06. 09. 2025

    11.00 | Enota Trnovo na Trnovski plaži

    Knjižnica pod krošnjami // Filozofska štengca o bogastvu

    Debata

  • Ned, 07. 09. 2025

    10.00 | Vodnikova domačija

    Novi dijak | Festival Rast

  • Sre, 10. 09. 2025

    18.00 | Konzorcij

    Srečanje v spomin na Anito Ogulin

  • Sob, 13. 09. 2025

    17.00 | Enota Trnovo na Trnovski plaži

    Knjižnica pod krošnjami // Filozofska štengca o spolu

    Debata

  • Tor, 16. 09. 2025

    18.00 | Cankarjev dom

    Lastovka 2025

    Podelitev nagrade

  • Sre, 17. 09. 2025

    18.00 | Pritličje

    Nina Dragičević: Nemogoče

    Predstavitev knjige

    18.00 | Vodnikova domačija

    Revija Bukla praznuje 20 let

    Druženje

  • Danes

    18.00 | Vrt Lily Novy

    Ženski humor v slovenski literaturi

    Pogovor

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Lara Božak: Kap lje kap lje

    Predstavitev pesniške zbirke

  • Pet, 19. 09. 2025

    19.00 | Vodnikova domačija

    Todd Clouser trio

    Spoken word koncert

  • Sob, 20. 09. 2025

    10.00 | Podgornikova 3 pri Spominčici

    Odprta Šiška // Knjižnica pod krošnjami

    Bralna oaza

    11.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Zajtrk z urednikoma iz Šiške: Aljoša Harlamov in Tanja Skale

    Pogovor

    17.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Moja Šiška: kolesarsko vodstvo z Agato Tomažič

  • Ned, 21. 09. 2025

    10.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Obisk Centra ilustracije

    Voden ogled

    10.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Sejem rabljenih knjig

    16.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Slavko Pregl: O fantu, ki je imel rad ptičke

    Družinska bralna delavnica

    17.00 | Poljanska cesta

    Knjižnica pod krošnjami // Filozofska štengca

    Debata

    18.00 | Vodnikova domačija

    Odprta Šiška // Tina Perić: Ćrtice

    Predstavitev knjige

  • Pon, 22. 09. 2025

    18.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Svežinke: pogovor o pesniškem prvencu J+J

    Literarni večer

    20.15 | PLAC

    183. Mlade rime

    Pesniški večer

  • Tor, 23. 09. 2025

    18.00 | Vodnikova domačija

    Festival Pranger | Konceptualna razprava Poezija in hrana

    Pogovor

    19.00 | Atrij ZRC

    KA z dr. Kozmo Ahačičem

    Predstavitev knjige

  • Sre, 24. 09. 2025

    18.00 | Vodnikova domačija

    Festival Pranger | Veliko pesniško branje

    Literarni večer

    18.00 | Vodnikova domačija

    Skok v latinskoameriško književnost | Latinskoameriški bum in dela Julia Cortázarja

    Predavanje

    19.00 | Klub Tiffany

    Don. Ignor

    Literarni večer

  • Pet, 26. 09. 2025

    16.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // Izmenjevalnica knjig

    16.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // »In še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči«

    Predavanje o sramu

    18.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati

    Pogovor

    20.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // Radmila Petrović: Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih

    Pogovor in pesniški večer

  • Sob, 27. 09. 2025

    10.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // 3 avtorji, 3 meniji

    Literarni zajtrk

    12.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // Kviz: Literarne zanke

    16.00 | Vodnikova domačija

    Itn. // Nasilje in literatura

    Pogovor

  • Tor, 30. 09. 2025

    18.00 | Knjižnica Prežihov Voranc

    Ana Svetel: Steklene stene

    Pogovor

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Velibor Čolić: Vojna in dež

    Predstavitev knjige

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Čet, 18.9.2025 | 18.00

Ženski humor v slovenski literaturiPogovor

Ste kdaj pomislili, zakaj v slovenski literaturi ni več ženskega humorja? Ga res ni ... ali se samo skriva za metaformami, ironijo in rahlo privzignjeno obrvjo?

Vabljeni 18. septembra ob 18.00 na sedež Slovenskega centra PEN (Tomšičeva 12, Ljubljana), na naš prekrasni vrt Lily Novy, kjer bodo tri odlične avtorice Maja Gal Štromar, Janja Vidmar in Katarina Keček preizkusile moč, ostrino in mehkobo ženskega humorja.

Vreme bo, pijača tudi, za glasbeni intermezzo bo poskrbela glasbena skupina Od tu naprej. 

Vstop prost. Dobro voljo prinesite s seboj.
Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Dogodek na FB
Novice | Sre, 6. 3. 2024

Rezidenca v vili Joana (Španija)Barcelona vabi pisatelje in prevajalce, da se prijavijo

Unescovo mesto literature Barcelona vabi tako pisatelje in pisateljice (iz mest literature oz. s tematsko navezavo na Barcelono) kot tudi prevajalce in prevajalke (prednostno tiste, ki prevajajo avtorje in avtorice iz Barcelone), da se prijavijo na razpis za rezidenco. Prijava naj vsebuje projekt, ki je povezan z Barcelono.

Rezidenca v vili Joana v nacionalnem parku Collserola traja tri tedne. Več informacij na spodnji povezavi. Dosedanji gostje so posebej pohvalili čudovito mirno lokacijo in kreativno singergijo z drugimi rezidenti in rezidentkami.

Rok za prijavo: 17. 3. 2024

Več informacij

Novice | Tor, 5. 3. 2024

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —22. 3. 2024

Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

Novice | Pet, 3. 11. 2023

Enajst novih mest literature

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.