Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 53 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Sre, 07. 05. 2025

    18.00 | Galerija Jakopič

    Aleksandra Gačić: Od voajerskega pogleda do vizualne suverenosti

    Predavanje

    19.00 | Vodnikova domačija

    Vodnik po humanistiki | dr. Nina Petek: Obrazi Indije skozi krajine romanov Pesem ceste in Občutljivo ravnovesje

    Predavanje

  • Čet, 08. 05. 2025

    19.00 | Šiškla

    Debata v Šiškli: LOS & medvrstniško nasilje

    Pogovor ob stripu

  • Danes

    19.00 | LUDa knjigarna

    Rojstni dan Žive teme: Druženje z Julijo Lukovnjak ob izidu 3. dela sage o Edgarju Kaosu

    Predstavitev knjige

  • Tor, 13. 05. 2025

    18.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Grafitura po Trubarjevi

    Vodeni ogled

    19.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Kratki stiki 1: Ajda Bračič & Sašo Puljarević

    Literarni dialogi

    20.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // S poti, na poti in v napoto: Andrej Blatnik, Agata Tomažič, Katja Šulc

    Okrogla miza o potopisju

    20.00 | Vodnikova domačija

    Svobodna Palestina // Mohamad Abdul Monaem: Kukavičji mladič

    Pogovor o knjigi

  • Sre, 14. 05. 2025

    11.00 | ALUO

    Svobodna Palestina // ALUO UHO: Mohammad Sabaaneh, Umetnost kot orodje moči

    Predavanje

    17.10 | FF UL

    Svobodna Palestina // Fareed Taamallah, Upiranje izbrisu z vztrajanjem na zemlji

    Predavanje

    18.00 | Galerija Kresija

    Matija Medved: V svojem času

    Odprtje razstave

    18.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Stripovska kambra s Karolino Umetnino

    Srečanje in delavnica

    19.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Kratki stiki 2: Alex Kama Devetak & Ana Marwan

    Literarni dialogi

    19.30 | Pritličje

    Svobodna Palestina // Mohammad Sabaaneh, stripar in aktivist

    Pogovor

    20.00 | KUD Channel Zero

    Ignor + Črna skrinjica

    Literarni večer

    20.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // ZDAj: sodobna ameriška poezija: Veronika Dintinjana, Gregor Podlogar

    Branje in pogovor

    20.00 | Dvorana Alme Karlin

    Almini večeri: Alenka Vreček

    Literarni večer

  • Čet, 15. 05. 2025

    11.00 | FDV UL

    Svobodna Palestina // Mahmoud Muna: Med knjigami in ruševinami

    Pogovor

    18.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Kratki stiki 3: Ana Svetel & Blaž Božič

    Literarni dialogi

    19.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Fiktivne konstelacije: Julija Lukovnjak, Jernej Županič, Ana Geršak

    Okrogla miza

    19.00 | Vodnikova domačija

    Svobodna Palestina // Mahmoud Muna, založnik in knjigarnar iz Jeruzalema

    Pogovor

    20.30 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Besedi na sledi : Andrej Blatnik, Katja Šulc

    Predstavitev knjige

  • Pet, 16. 05. 2025

    18.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Popotovanje po LUDi knjigarni: od tarče do kita: Ana Svetel

    Srečanje in delavnica

    19.00 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // Popotovanje od Litije do Čateža: Katarina Nahtigal, Maša Budič

    Pripovedovalski večer

    19.50 | LUDa knjigarna

    13. Prepišno uredništvo: Prosto po prostoru // V kvadratu vrat človek

    Zaključek festivala in druženje

  • Sob, 17. 05. 2025

    09.00 | Park Zvezda

    10. Sejem na zraku

    Knjižni sejem

  • Tor, 20. 05. 2025

    19.30 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku

    Predstavitev knjige

  • Sre, 21. 05. 2025

    19.00 | Dvorana Alme Karlin

    Salon z razgledom: Colombe Schneck

    Literarni večer

  • Čet, 22. 05. 2025

    19.00 | Vodnikova domačija

    Vodnik po humanistiki | dr. Tamara Ditrich: Indija v evropski imaginaciji

    Predavanje

  • Tor, 27. 05. 2025

    18.00 | Galerija Kresija

    Matija Medved: V svojem času

    Pogovor in vodstvo po razstavi

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Pet, 9.5.2025 | 19.00

Rojstni dan Žive teme: Druženje z Julijo Lukovnjak ob izidu 3. dela sage o Edgarju KaosuPredstavitev knjige

Pa je tu! 3. del fantazijske sage Julije Lukovnjak!

Ob rojstnem dnevu fantazijskega romana Živa tema Edgarja Kaosa bomo izid proslavili s prav posebnim druženjem. Vabljeni v LUDo knjigarno na Trubarjevo 51, kjer bomo v petek, 9. maja od 19.00 dalje skupaj z Julijo (in Edgarjem) praznovali prihod pomladi in Julijine najnovejše knjige.

Pridružite se nam na spoznavnem dogodku z avtorico, ki bo na dogodku tudi podpisovala knjige.
Se vidimo!

***

O knjigi:
Živa tema Edgarja Kaosa je tretji del fantazijske pustolovščine o človeškem fantu v svetu Inkrematere, ki se tokrat bori z neskončno temo. Bodo Floria, Kvint, Arabela in Edgar našli zvezde in premagali gosto črnino žalosti in obupa?
Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Dogodek na FB
Novice | Pon, 11. 3. 2024

Prvo delovno srečanje z delegacijo iz Angoulêma v LjubljaniStripovska izmenjava med mestoma literature



Tovarna rezidenc

Prejšnji teden se je v Ljubljani mudila partnerska delagacija iz Angoulêma, ki sodeluje pri projektu La fabrique des résidences (Tovarna rezidenc). Projekt pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani predstavlja izhodišče za rezidenčno izmenjavo med obema mestoma literature, za kar smo si že več let prizadevali. Ljubljanska pisarna skrbi za stripovsko izmenjavo, projekt pa vkljčuje tudi program, povezan z animacijo, za kar bo skrbelo Društvo slovenskega animiranega filma.

Iz Francije so se srečanja udeležili župan Xavier Bonnefont, podžupan Gérard Desaphy, predstavnik mesta literature Sylvain Pothier-Leroux, Frédéric Cros (Pôle Image Magelis) in Vincent Eches (Cité internationale de la Bande Dessinée et de l’Image). Iz Slovenije so bili prisotni predstavniki in predstavnice mesta literature, mestne občine, DSAF, Francoskega inštituta in ALUO.

Francoski delegaciji smo v Kinodvoru predstavili nekaj slovenskih animiranih filmov (tudi s francoskimi koproducenti), delovanje osrednje stanovske organizacije za animacijo in nekaj ključnih projektov. Delovanje na področju stripa in slovensko stripovsko srenjo pa so gostom podrobno predstavili Katerina Mirović, Tanja Skale, Izar Lunaček, Pia Nikolič in Zala Zagoršek Golob.

V projektu sta na področju stripa predvideni dve enomesečni rezidenci za slovenske ustvarjalce in ustvarjalke v Franciji in dve za francoske v Ljubljani. Prvi gost ali gostja iz Francije bo v Ljubljani že letos jeseni v času festivala Tinta. Del izmenjave bo tudi ločen izobraževalni program na področju stripa, ki ga bomo s francoskim ustvarjalcem ali ustvarjalko izvedli v sodelovanju z ALUO.



Od fanzinov do diverzifikacije

Institucionalizacija stripa ima v Sloveniji tako dolgo zgodovino kot samostojna država, saj založba Forum Ljubljana (in revija Stripburger) obstaja že več kot tri desetletja. Njeni začetki so bili povezani z alternativno produkcijo in povezovanjem z različnimi regijami bivše skupne države. Toda strip, ki ni več zgolj žarišče nostalgije, se je predvsem v zadnjih letih začel bliskovito razvijati in dosegati nova, številčnejša in bolj raznolika občinstva od mladih do starih. K razvijanju občinstva je pripomogel tudi festival Tinta, ki strip predstavlja in promovira kot umetniško in literarno formo, ki se odlično vključuje tudi v širši družbeni prostor (denimo tudi z murali in razstavami na prostem), obenem pa se dobro povezuje z drugimi sektorji.

Čeprav strip ponekod še vedno naleti na predsodke, pa je v glavnem sprejet tudi v šolah in knjižnicah, vključen pa je tudi v ocenjevanje za zlate hruške; ta izjemen dosežek je nedvomno plod truda vseh, ki delujejo na področju stripa pri nas. Strip je, ne nazadnje, prisoten tudi v učnih programih srednjih šol in akademije, kar je korak v pravo smer glede profesionalizacije, vendar pa, kot ugotavlja založba VigeVageKnjige, ki je v preteklosti že organizirala strokovne posvete in izobraževanja, področje stripa še nima dovolj razvite strokovne terminologije in sistematiziranega izobraževanja o stripovski kritiki.
 

Novice | Sre, 6. 3. 2024

Rezidenca v vili Joana (Španija)Barcelona vabi pisatelje in prevajalce, da se prijavijo

Unescovo mesto literature Barcelona vabi tako pisatelje in pisateljice (iz mest literature oz. s tematsko navezavo na Barcelono) kot tudi prevajalce in prevajalke (prednostno tiste, ki prevajajo avtorje in avtorice iz Barcelone), da se prijavijo na razpis za rezidenco. Prijava naj vsebuje projekt, ki je povezan z Barcelono.

Rezidenca v vili Joana v nacionalnem parku Collserola traja tri tedne. Več informacij na spodnji povezavi. Dosedanji gostje so posebej pohvalili čudovito mirno lokacijo in kreativno singergijo z drugimi rezidenti in rezidentkami.

Rok za prijavo: 17. 3. 2024

Več informacij

Novice | Tor, 5. 3. 2024

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —22. 3. 2024

Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.