Tukaj živimo
literaturo.

V torek, 26. novembra svoja vrata odpira na Gospodarskem razstavišču odpira 40. Slovenski knjižni sejem. Praznik knjig, priložnost, da spoznamo različne slovenske založbe, nove izdaje in ljudi, zaradi katerih knjige sploh pridejo med bralke in bralce.

Sejem bo letos potekal med 26. novembrom in 1. decembrom. Kot vsako leto pa bo, poleg sejemske ponudbe knjig, potekal tudi raznolik literarni program za vse starostne in interesne skupine. Dogodke, ki bi jih želeli obiskati, lahko izbrskate na spletni strani: https://knjizni-sejem.si/koledar-dogodkov/

Med drugim vas bo na sejmu pričakovala tudi ekipa pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature! Ker so nagrade smerokaz po svetu sodobne literature, smo svoj razstavni prostor namenili predstavitvi knjižnih nagrad ter nominiranim delom velike nagrade knjižnega sejma. Vse knjige boste lahko prelistali, v miru prebrali odlomek ali dva, kasneje pa morda poiskali med sejemskimi stojnicami. Obiščite nas, z veseljem bomo z vami poklepetali o knjigah in podelili kakšno knjižno priporočilo!

Prisrčno vabljeni - k sprehajanju med stojnicami, listanju, debatiranju, izmenjavi mnenj, branju in, seveda tudi, nakupu knjig vaših najljubših založb.

Na prvi razpis za enomesečno rezidenčno bivanje v Angoulêmu v Franciji za slovenske stripovske ustvarjalce je prispelo pet vrhunskih prijav. Strokovna komisija s slovenskimi in francoskimi člani, predstavniki obeh mest literature kot tudi Francoskega inštituta slovenija, je kot prvo slovensko gostjo programa izbrala Katarino Šeme.




Katarina Šeme (1993) je ustvarjalka stripov, grafična oblikovalka, animatorka. Po zaključku študija na ALUO, med katerim je že delala kot grafična oblikovalka v Sloveniji, se je preselila najprej na Ciper in nato v Bruselj, kjer je nadaljevala svoje delo kot grafična oblikovalka, dokler se ni ponovno vrnila v Ljubljano. Štipendija ji je omogočila enoletno bivanje v Indoneziji, kar je spodbudilo nastanek njenega prvega grafičnega romana Sumatra: leto na tropskem otoku, ki je leta 2022 izšla pri založbi VigeVageKnjige. Njena druga stripovska knjiga Iz jame, ki govori o reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023 (pri katerem je Karina Šeme, jamarka, tudi sama pomagala), je pri isti založbi izšla leta 2024. Katarina Šeme je bila v okviru programa WOMCOM na rezidenčnih bivanjih v Novem Sadu in Podgorici. 

Katarina Šeme bo v Angoulêmu, kjer se bo posvečala ustvarjanju svojega tretjega grafičnega romana, bivala med 15. januarjem in 15 februarjem 2025. V tem času se bo posvečala ustvarjanju svojega tretjega grafičnega romana, ki se bo osredotočal na njeno popotniško strast in zanimanje za različne kulture. Predstavil bo “majhnega moža z velikom nasmeškom”, ki neustrašno raziskuje naravo in različne kulture, tudi v skrajnih razmerah. Njegove prigode bodo spodbuda za prevpraševanje lastnih prepričanj in predsodkov o svetu in njegovih prebivalcih.

Del rezidence, ki se bo odvijala v času mednarodnega stripovskega festivala, bo tudi razstava. 

Rezidenca je del mednarodnega projekta La fabrique des résidences, ki povezuje Unescovi mesti literature Ljubljano in Angoulême. Projekt ponuja priložnosti za mednarodno mobilnost, ustvarjanje in prenos znanja. Prvi gost rezidenčnega projekta je bil André Derainne, ki je en mesec bival v Ljubljani. Razpis bo ponovno objavljen naslednje leto. 

Pionirski dom - Center za kulturo mladih vabi na MEDNARODNO KONFERENCO »Glasovi prihodnosti: Pomen poezije v sodobnem izobraževalnem sistemu«, ki bo v Festivalni dvorani Pionirskega doma (Vilharjeva cesta 11, Ljubljana) potekala v torek, 26. novembra 2024.

Dogodek je namenjen raziskovanju vloge poezije v izobraževalnem procesu ter predstavitvi dobrih praks in metodologij za vstop poezije v šolske programe.

Konference se bodo udeležili tudi predstavniki in predstavnice iz desetih Unescovih mest literature

----------------

Program konference:

08.30 - 09.00 Prihod in kava

09.10 - 10.00 Uvodno predavanje – Anja Zag Golob

10.00 - 11.00 Okrogla miza: Vloga poezije v sodobnem izobraževanju

Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki partnerskih držav, ki so vključeni v projekt "Poets of Today – Voices of Tomorrow".
- Urša Strehar Benčina (Slovenija)
- Weronika Murek (Poljska)
- Andrej Nosov (Srbija)
- Anna Atonen (Finska)
- Marton Simon (Madžarska)

11.00 - 11.15 Premor

11.15 - 13.15 Predstavitve dobrih praks – mednarodni predstavniki Unescovih mest literature:
- Marija Mažulienė (Vilnius, Unesco literatūros miestas): "Razumevanje kompleksnosti poezije skozi prevajanje" / "Understanding the Complexity of Poetry Through Translation"
- Waldemar Mazur (Kraków Miasto Literatury UNESCO): "Poezija ni strašna in je lahko kul – manj teorije, več prakse" / "Poetry Doesn’t Bite and Can Be Cool Too – Less Theory, More Practice"
- Edoardo Zuccato (Milano City of Literature): "Mreža za sodobno poezijo" / "A Network for Contemporary Poetry"
- Hawwa Alam (Manchester): "Večjezični mestni pesniki Manchestra" / "The Manchester Multilingual City Poets"
- Maija Laugale (Riga): "Ohranjanje relevantnosti poezije: vključevanje lokalnih sodobnih pesnikov" / "Keeping Poetry Relevant: Engaging Students with Local Contemporary Poets"
- Hannah Trevarthen (Nottingham City of Literature): "Naše mesto, naše zgodbe" / "Our City, Our Stories"

13.30 - 15.30 Odmor za kosilo

15.30 - 17.00 Resnične zgodbe o doživljanju projekta – okrogla miza
Projekt "Poets of Today – Voices of Tomorrow" se osredotoča na sodelovanje pesnikov in pesnic, profesoric in dijakov ter dijakinj. Na okrogli mizi bodo profesorici, pesnici in dramaturginja, ki so sodelovale pri projektu, delile svoje izkušnje in poglede na to, kako poezija lahko obogati izobraževalni proces in spodbudi mladostnike k refleksiji in kritičnemu mišljenju.
- Veronika Dintinjana (pesnica projekta)
- Lidija Dimkovska (pesnica projekta)
- Mojca Osvald (profesorica, Gimnazija Bežigrad)
- Natalija Isak (profesorica, Gimnazija Ravne na Koroškem)
- Staša Prah (dramaturginja in umetniška trenerka projekta)

19.00 Slavnostni zaključek – pesniški performans
Pesniški nastop mednarodnih pesnikov_ic projekta:
- Anja Zag Golob (Slovenija)
- Harri Hertell (Finska)
- Radmila Petrović (Srbija)
- Małgorzata Lebda (Poljska)
- Márton Simon (Madžarska)

Poleg pesnikov_ic bodo njihovo poezijo interpretirali tudi dijaki in dijakinje, vključeni v projekt Poets of Today – Voices of Tomorrow.

Udeležba na konferenci je povsem brezplačna, prijave pa sprejemamo preko spletnega obrazca: https://forms.gle/oVoFUJac8TCqTxcK6

Prosimo vas, da svojo prisotnost potrdite najkasneje do 22. novembra 2024.

Novembra 2024 v Ljubljani biva in ustvarja brazilska pesnica Valeska Torres iz Ria de Janeira, po indonezijski pisateljici Herlini Tien Suhesti, znani tudi kot Herlinatiens, druga letošnja gostja mednarodne rezidence Writer in the Park.

“Moje telo je vedno v pripravljenosti, saj pričakuje nasilje,” je Valeska Torres povedala v pogovoru, ki ga je v petek, 8. 11. 2024, na Filozofski fakulteti v okviru svojih predavanj za študente portugalščine gostila in vodila Mojca Medvedšek. Kot je povedala Valeska Torres, je nasilje na ulicah Ria de Janeira – še posebej v neturističnih predelih izven centra – namreč nekaj, s čimer odraščaš: na ulicah so barikade iz smeti, ki policiji preprečujejo prehod, priča si obračunom med tolpami. Strah in napetost ti naselita telo. Preideta ti v navado. Čeprav je v Ljubljani drugače, se Valeska Torres še kar ni privadila na mir – nasilje je njena dediščina, pravi, in Evropa, ne nazadnje kontinent njenih kolonizatorjev.

Mesto, ki je še pred sto leti z načrtnim razseljevanjem na obrobje dobesedno marginaliziralo bivše sužnje, temnopolte in revne, je nenehno razpeto med lepoto in nasilje, med ljubezen in sovraštvo, kar Valeska Torres tematizira tudi v svoji poeziji. Na krajih, kjer se danes pleše samba, so bili v preteklosti mogoče zaprti in mučeni neki ne tako daljni neznani predniki. V Riu je zgodovina dobesedno pod nogami prebivalcev: leta 2006 so odkrili, da je bilo na kraju, kjer je Valeska Torres odraščala, nekoč pokopališče. “Način, kako pokopati prednike, je tudi, da po njih nevede hodimo,” je povedala.

Življenje v Riu zaznamujeta prostorska in kulturna marginalizacija, saj je živeti v bližini morja ali umetnosti še danes privilegij, je povedala Valeska Torres. Dokler se ni pri osemnajstih udeležila delavnic pisanja, ki so jih začeli organizirati v favelah, so literaturo zanjo predstavljali samo pokojni moški avtorji iz manj deprivilegiranih slojev. Izkušnja je bila zanjo prelomna, saj je takrat končno začela brati tudi sodobnike, od katerih je kasneje nekatere tudi osebno spoznala.

*


Valeska Torres bo svojo poeziji po Ljubljani predstavljala še drugod po evropi, med drugim v Berlinu, Madridu in Lizboni, po vrnitvi v Brazilijo pa se bo v sklopu svojih predavanj in delavnic pisanja posebej navezala na svoje izkušnje bivanja in ustvarjanja v Evropi. V slovenščini bo izbor njene poezije v prevodu Katje Zakrajšek med drugim izšel v reviji Literatura.