Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 53 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Tor, 01. 04. 2025

    17.30 | Knjižnica Otona Župančiča

    Nataša Pergar: Govorica najvišjih gora

    Predstavitev knjige

    19.00 | Studio Pekinpah

    Antifona v studiu Pekinpah, tretjič

    Bralna uprizoritev

  • Sre, 02. 04. 2025

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Anja Radaljac: Prst v prekatu

    Predstavitev knjige

    19.00 | LUDa knjigarna

    Poezija na podlago / Karlo Hmeljak & Tibor Hrs Pandur

    Literarni večer

    19.00 | Vodnikova domačija

    Vodnik po humanistiki | dr. Tamara Ditrich: Indija v evropski imaginaciji

    Predavanje

    19.30 | Cankarjev dom

    Salon z razgledom: Rachel Trezise

    Literarni večer

  • Čet, 03. 04. 2025

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Reflektor: Ali sploh še beremo?

    Pogovor

    19.00 | Cankarjev dom

    Literarni dialog: Slovenija – Španija

    Pogovor

    19.00 | Knjižnica Bežigrad

    Mojca Straus Istenič in Marja Novak Vogrič: Roža ovijalka in Radost v travi

    Predstavitev knjige

  • Pet, 04. 04. 2025

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamun

    Predstavitev romana Kukavičji mladič

  • Pon, 07. 04. 2025

    17.00 | Knjigarna LGL

    Vloga pravljic danes

    Pogovor

    17.30 | Knjižnica Otona Župančiča

    Marko Pogačnik: Vedno v začetku

    Predstavitev knjige

    19.00 | Cankarjev dom

    Bled pred Bledom: Kako živeti – in pisati – v času kriz

    Pogovor

  • Tor, 08. 04. 2025

    17.00 | Vodnikova domačija

    dr. Marjana Kobe | Nekaj bi ti rada povedala

    Spominski pripovedovalski dogodek

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Pogovori s kritiki // Irena Androjna

    Pogovor

    18.00 | Knjižnica Rog

    Tina Perić: Ćrtice

    Pogovor

  • Sre, 09. 04. 2025

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Ottessa Moshfegh: Eileen

    Pogovor

    20.00 | Dvorana Alme Karlin

    Almini večeri: Nataša Kramberger

    Literarni večer

  • Čet, 10. 04. 2025

    18.00 | Vodnikova domačija

    Za mlade | Mladi PEN | Okrogla miza Pot do objave

    Okrogla miza

  • Pet, 11. 04. 2025

    19.30 | Cankarjev dom

    Kdo neki tam piše // Widad Tamimi, Said Khatibi

    Pogovor

    19.30 | LUDa knjigarna

    pepelnik a. bere v drevo

    Predstavitev pesniške zbirke

  • Pon, 14. 04. 2025

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Bernard Nežmah: Neznani Jurčič, magični žurnalist

    Predstavitev knjige

  • Tor, 15. 04. 2025

    18.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Andreju Pericu v spomin

    Literarni večer

    18.00 | Slovanska knjižnica

    Literarno uredništvo: Laura Paukovič, Veronika Šoster in Helena Zemljič

    Pogovor

    18.00 | Knjižnica Prežihov Voranc

    Said Khatibi: Konec Sahare

    Predstavitev knjige

    19.00 | Cankarjev dom

    Aleš Šteger z romanom Ogenj v Cankarjevem domu

    Predstavitev knjige

  • Sre, 16. 04. 2025

    20.00 | Channel Zero

    I G N O R R R

    Literarni večer

  • Čet, 17. 04. 2025

    18.00 | Vodnikova domačija

    Novi dijak | Pesniški večer Spekter

    Pesniški večer

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Slovenske selitve v socializmu

    Predstavitev knjige

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Mladi bralci, velike zgodbe // Janja Vidmar: Koliko še?

    Predstavitev knjige

  • Danes

    17.00 | LUDa knjigarna

    Čajanka s knjigo meseca: Rebraste žaluzije

    18.00 | Slovanska knjižnica

    Pogovori s kritiki // Andrej Tomažin

    Pogovor

    20.00 | Kino Šiška

    Razlita Tinta | Portret striparja

    Pogovor

  • Sre, 23. 04. 2025

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Milan Dekleva: Lističi

    Predstavitev knjige

    19.00 | Vodnikova domačija

    Ob svetovnem dnevu avtorskih pravic | Avtorska pravica v dobi umetne inteligence

    Okrogla miza

    19.00 | LUDa knjigarna

    Poezija na podlago / Gal Grobovšek & Iztok Osojnik

    Literarni večer

    20.00 |

    22. večer LGBT+ poezije in proze

    Literarni večer

  • Čet, 24. 04. 2025

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Podelitev Rdeče niti 2025

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Andraž Polič: Poglej z mojimi očmi

    Predstavitev pesniške zbirke

    19.00 | Vodnikova domačija

    Skok v latinskoameriško književnost | Realizem in naturalizem in dela Machada de Assisa

    Predavanje

    19.30 | Atrij ZRC

    Predstavitev romana Ženske v temi z Majo Haderlap

    Predstavitev knjige

  • Tor, 29. 04. 2025

    18.00 | Sedež Društva slovenskih književnih prevajalcev

    Literarni večer s kanadsko avtorico Catherine Dorion

    Literarni večer

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Tor, 22.4.2025 | 17.00

Čajanka s knjigo meseca: Rebraste žaluzije

V torek, 22. aprila, ob 17. uri bomo na čajanki gostili avtorico knjige meseca po izboru LUDe knjigarne, Laro Gobec. O njenem pesniškem prvencu Rebraste žaluzije bo z njo ob piškotih in vročih skodelicah kramljala Ana Pikovnik. Lepo vabljeni!
Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Dogodek na FB
Novice | Pon, 11. 3. 2024

Prvo delovno srečanje z delegacijo iz Angoulêma v LjubljaniStripovska izmenjava med mestoma literature



Tovarna rezidenc

Prejšnji teden se je v Ljubljani mudila partnerska delagacija iz Angoulêma, ki sodeluje pri projektu La fabrique des résidences (Tovarna rezidenc). Projekt pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani predstavlja izhodišče za rezidenčno izmenjavo med obema mestoma literature, za kar smo si že več let prizadevali. Ljubljanska pisarna skrbi za stripovsko izmenjavo, projekt pa vkljčuje tudi program, povezan z animacijo, za kar bo skrbelo Društvo slovenskega animiranega filma.

Iz Francije so se srečanja udeležili župan Xavier Bonnefont, podžupan Gérard Desaphy, predstavnik mesta literature Sylvain Pothier-Leroux, Frédéric Cros (Pôle Image Magelis) in Vincent Eches (Cité internationale de la Bande Dessinée et de l’Image). Iz Slovenije so bili prisotni predstavniki in predstavnice mesta literature, mestne občine, DSAF, Francoskega inštituta in ALUO.

Francoski delegaciji smo v Kinodvoru predstavili nekaj slovenskih animiranih filmov (tudi s francoskimi koproducenti), delovanje osrednje stanovske organizacije za animacijo in nekaj ključnih projektov. Delovanje na področju stripa in slovensko stripovsko srenjo pa so gostom podrobno predstavili Katerina Mirović, Tanja Skale, Izar Lunaček, Pia Nikolič in Zala Zagoršek Golob.

V projektu sta na področju stripa predvideni dve enomesečni rezidenci za slovenske ustvarjalce in ustvarjalke v Franciji in dve za francoske v Ljubljani. Prvi gost ali gostja iz Francije bo v Ljubljani že letos jeseni v času festivala Tinta. Del izmenjave bo tudi ločen izobraževalni program na področju stripa, ki ga bomo s francoskim ustvarjalcem ali ustvarjalko izvedli v sodelovanju z ALUO.



Od fanzinov do diverzifikacije

Institucionalizacija stripa ima v Sloveniji tako dolgo zgodovino kot samostojna država, saj založba Forum Ljubljana (in revija Stripburger) obstaja že več kot tri desetletja. Njeni začetki so bili povezani z alternativno produkcijo in povezovanjem z različnimi regijami bivše skupne države. Toda strip, ki ni več zgolj žarišče nostalgije, se je predvsem v zadnjih letih začel bliskovito razvijati in dosegati nova, številčnejša in bolj raznolika občinstva od mladih do starih. K razvijanju občinstva je pripomogel tudi festival Tinta, ki strip predstavlja in promovira kot umetniško in literarno formo, ki se odlično vključuje tudi v širši družbeni prostor (denimo tudi z murali in razstavami na prostem), obenem pa se dobro povezuje z drugimi sektorji.

Čeprav strip ponekod še vedno naleti na predsodke, pa je v glavnem sprejet tudi v šolah in knjižnicah, vključen pa je tudi v ocenjevanje za zlate hruške; ta izjemen dosežek je nedvomno plod truda vseh, ki delujejo na področju stripa pri nas. Strip je, ne nazadnje, prisoten tudi v učnih programih srednjih šol in akademije, kar je korak v pravo smer glede profesionalizacije, vendar pa, kot ugotavlja založba VigeVageKnjige, ki je v preteklosti že organizirala strokovne posvete in izobraževanja, področje stripa še nima dovolj razvite strokovne terminologije in sistematiziranega izobraževanja o stripovski kritiki.
 

Novice | Sre, 6. 3. 2024

Rezidenca v vili Joana (Španija)Barcelona vabi pisatelje in prevajalce, da se prijavijo

Unescovo mesto literature Barcelona vabi tako pisatelje in pisateljice (iz mest literature oz. s tematsko navezavo na Barcelono) kot tudi prevajalce in prevajalke (prednostno tiste, ki prevajajo avtorje in avtorice iz Barcelone), da se prijavijo na razpis za rezidenco. Prijava naj vsebuje projekt, ki je povezan z Barcelono.

Rezidenca v vili Joana v nacionalnem parku Collserola traja tri tedne. Več informacij na spodnji povezavi. Dosedanji gostje so posebej pohvalili čudovito mirno lokacijo in kreativno singergijo z drugimi rezidenti in rezidentkami.

Rok za prijavo: 17. 3. 2024

Več informacij

Novice | Tor, 5. 3. 2024

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —22. 3. 2024

Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.