Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 63 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Danes

    18.00 | Vodnikova domačija

    Odprtje knjigarne z odrom Pri kamniti mizi

    18.00 | Moderna galerija

    Agri Ismaïl: Hiper

    Pogovor o knjigi

    19.00 | LUDa knjigarna

    Knjigogled v živo: Drakula/Nosferatu

    Pogovor

  • Sre, 03. 12. 2025

    19.00 | LUDa knjigarna

    Poezija na podlago // Blaž Iršič & Dejan Koban

    Pesniški večer

  • Čet, 04. 12. 2025

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Boštjan Videmšek in Abha Valentina Lo Surdo: Dolga pot do miru

    Predstavitev knjige

  • Pet, 05. 12. 2025

    19.00 | Cankarjev dom, Linhartova dvorana

    Janis Varufakis: Dvigni duha! Nauki iz stoletja upora

    Predavanje

  • Tor, 09. 12. 2025

    18.00 | Cankarjev dom

    Predstavitev romana Tine Vrščaj: Učne ure Eve K.

    Predstavitev knjige

  • Sre, 10. 12. 2025

    19.30 | Cankarjev dom

    Kdo neki tam piše: Barbara Rigler, Aleksandra Gačić in Marijanca Ajša Vižintin

    Pogovor

  • Pon, 15. 12. 2025

    16.00 | Kino Šiška

    67. Ljubljanski bazar stripov

    20.00 | Kino Šiška

    Razlita tinta // Stripovsko-filmski kviz

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Tor, 2.12.2025 | 18.00

Odprtje knjigarne z odrom Pri kamniti mizi

NOVA KNJIGARNA, KI NI LE KNJIGARNA, ODPIRA VRATA v ŠIŠKI
v torek, 2. 12. ob 18.00.


V Ljubljani, Unescovem mestu literature, je na Vodnikovi domačiji zrasla nova knjigarna, ki nosi zgodovinsko ime prostora. Pri kamniti mizi že nekaj mesecev živi kot prireditveni prostor, v torek, 2. 12., pa odpiramo še knjigarno in vabimo na nazdravljanje novemu prostoru knjig!

V knjigarni, ki je obenem prireditveni prostor, vas pričakuje izbran nabor knjig, ki so ga pripravili povabljeni kuratorji. Z izborom in programom na odru se knjigarna posveča tudi nekaterim geografskim in jezikovnim področjem, ki že s poimenovanjem podčrtajo svojo pluralnost: latinskoameriške, južnoslovanske, azijske in afriške književnosti. 

Ekipa knjigarne veselo vabi na odprtje, z nami bodo tudi kuratorji posameznih izborov knjig v knjigarni, ki bodo tekmovali v nekaj minutnih predstavitvah, s katerimi nas bodo poskušali nagovoriti, zakaj brati in kupovati prav knjige po njihovem izboru! 

 

P R O G R A M

18.00 Nazdravimo na novo knjigarno v Mestu literature 

18.30 Zakaj je vredno brati in kupovati prav te knjige? / kratke predstavitve kuratorjev in druženje

 

Prve nakupe na odprtju knjigarne bomo nagradili z osebnim ex librisom z ilustracijo Terese Prepadnik in bombažnimi vrečkami. 

 

Vabljene, vabljeni, 

na nazdravljanje in pozdravljanje novega prostora knjig!

Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Novice | Ned, 16. 2. 2025

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —21. 3. 2025



Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 21. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki.

Leto 2025 prinaša pomembne festivalske prelomnice, saj se je osrednji in spremljevalni program preselil v Celje, v Ljubljani pa se bodo odvili osrednji literarni večeri z gostjami, japonsko pisateljico Yoko Tawada, britansko-nemško avtorico, publicistko in aktivistko Sharon Dodua Otoo, mehiško pisateljico Guadalupe Nettel ter hrvaško avtorico in scenaristko Doro Šustić.

Celoten program si lahko ogledate na spletni strani.

Novice | Sre, 12. 2. 2025

Letos na pisateljski rezidenci v Ljubljani kar trije pisatelji iz mest literatureCatherine Dorion, Louise Nealon in Leander Steinkopf

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem sporoča, da so rezultati razpisa za mednarodno pisateljsko rezidenco “Writer in the Park” znani. Tričlanska strokovna žirija, ki je pregledala 80 prijav iz več kot 30 mest literature, je v Ljubljano povabila Catherine Dorion (Quebec) in Louise Nealon (Irska). Letos se je ponudila še nepredvidena priložnost za dodatno kratkotrajno rezidenco, zato je žirija kot tretjega gosta v Ljubljano povabila še Leandra Steinkopfa (Nemčija). S tem je že uveljavljeni program Writer in the Park (Pisec v parku) dobil še hipno dopolnilo “Preface in the Park” (Uvod v parku).  

 


Piski v parku

 

 

Žirija je letos pohvalila nadpovprečno kvaliteto prijav tako po vsebinski zasnovi kot jezikovni izbrušenosti. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature ceni prizadevanje vseh prijaviteljev, saj se zaveda, da prav njihov trud poglavitno pripomore k mednarodni prepoznavnosti rezidenčnega programa. Tudi letos je bilo nadvse težko izbrati samo dva oz. tri prijavitelje.

 

Catherine Dorion (1982) je angažirana medsektorska umetnica, dejavna na poljih literature, slam poezije, gledališča in dokumentarnih filmov. Napisala je več dramskih tekstov, sodelovala pri skupinskih literarnih delih in izdala štiri uspešne knjige, med katerimi so tudi poezija, mladinski roman in avtofikcija. Med letoma 2018 in 2022 je bila izvoljena v nacionalno skupščino Quebeca, kjer je svojo vlogo opisala kot “protisistemska pesniška aktivistka v osrčju sistema”. 

 

Ustvarjanje Catherine Dorion se trenutno posveča refleksiji dobe stopnjevane moči in občutnega povečanja tako družbenih kot političnih napetosti. Žanrsko hibridna knjiga, ki jo trenutno piše, bo raziskovala “nasilje dominantnih struktur” in vsebovala tudi spomine iz preteklosti: zgodbe avtoričine babice, ki je v času Stalinovih čistk zbežala iz Sovjetske zveze, zgodbe druge babice avtoričine hčerke, ki je v času Pinocheta zbežala iz Čila, a tudi vseh drugih prednikov, ki so izkusili zatiranje v Quebecu. 

 

Louise Nealon (1991) je prozaistka, katere prvenec Snowflake (2021), izbran za akcijo One Dublin One Book, je bil že preveden v številne jezike. Njen drugi roman bo izšel 2026, v Ljubljani pa bo pisala svoj tretji roman.

 

 “V svetu, v katerem živimo, drug drugega dojemamo kot stvari, ki jih zlahka izbrišemo ali prekličemo, kot naročilo v restavraciji ali pa nadaljevanko,” pravi Louise Nealon. V deželah, kjer je nevarno biti ženska, se na feminizem gleda zviška kot na zahodnjaško pravljico, pravi Louise Nealon, ki jo po drugi strani vedno znova preseneča “nerodna naivnost” moških in žensk, “ki se po svojih najboljših močeh trudijo opisati krivice v svojem življenju, ne da bi se zavedali posledic, ki jih ima tako neposredno izrekanje celo v najbolj liberalnih družbah.” Čeprav se predstave o spolnih vlogah spreminjajo in so spolne politike bolj napete kot kadarkoli prej, patriarhat še zmeraj kar vztraja. “Zgodbe,” pravi Louise Nealon, “ostajajo zatočišče za vse tiste, ki se sprašujemo, kdo smo in kdo bi lahko postali.”

 

 

Uvod v parku

 

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta z veseljem sporoča, da bo letos gostila še dodatnega tretjega gosta Leandra Steinkopfa z močno povezavo z Heildelbergom, ki bo krajši čas prav tako bival v Švicariji.

 

Leander Steinkopf (1985) je esejist, romanopisec in pisec govorov z doktoratom iz psihologije. Napisal in uredil je več knjig. Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v priznanih literarnih revijah, njegovi eseji pa v osrednjih dnevnikih, kot sta Frankfurter Allgemeine Zeitung in Neue Zürcher Zeitung. Leander Steinkopf je živel v različnih mestih, med katerimi so tudi Berlin, Sarajevo in Plovdiv, prejel pa je več štipendij in bil gost več rezidenc.

 

Kot pravi sam, Leander Steinkopf skozi različne literarne vrste poskuša “zajeti sedanjost, usmeriti pozornost na detajle in diagnosticirati stanje sodobnega človeka”. Njegovi trenutni projekti zajemajo esejistično knjigo o izzivih liberalnega mišljenja v Nemčiji, radijski esej o estetiki bogatašev, boemski roman, postavljen v München, in roman, ki se v enem samem poletnem jutru poda v preteklost, da bi obudil dolgoletno zvezo.



 

Novice | Sre, 5. 2. 2025

Delovni obisk stripovskega festivala v Angoulêmu



Prejšnji teden je v francoskem Angoulêmu potekal že 52. festival stripa. Angoulême, mednarodna prestolnica stripa, je mestece, ki v celoti živi s stripom, v času festivala pa ga dobesedno preplavijo trume založnikov, striparjev in bralcev z vseh koncev, ki tudi izjemno dolge vrste pred vhodi na prizorišča napolnijo s kreativno energijo.

Na delovnem obisku, povezanim predvsem s projektom rezidenčne izmenjave med Angoulêmom in Ljubljano, sta bila tudi Maša P. Žmitek (Center za ilustracijo) in Andrej Hočevar (mesto literature), trenutno pa je tam na enomesečnem bivanju kot prva slovenska rezidentka ilustratorka in striparka Katarina Šeme.

Država v fokusu festivala je bila letos Španija, Šeme pa se je predstavila na razstavi v Unescovem paviljonu, ki je gostil tudi razstavo ustvarjalcev iz Barcelone, prav tako mesta literature, in Quebeca. Obisk je bil tudi priložnost za mreženje s kolegi iz drugih mest literature, predvsem Barcelone in Bucheona.

Festival, ki je tudi ogromen sejem stripov, v različnih (začasnih) halah in razstaviščih predstavi vse od stripovskega mainstreama do vznemirljivega “off” (in celo neukročenega “off of off”) programa z umetniškimi knjigami in grafikami. Med številnimi razstavami so bile tudi razstave, posvečene Posy Simmonds, Supermanu, zanimivostim iz zakladnice muzeja stripa, vesolju Marvel, a tudi preteklim rezidentom tamkajšnje Hiše ustvarjalcev. 

Program slovensko-francoske izmenjave se bo nadaljeval tudi prihodnje leto, za leto 2027 pa je načrtovana gostujoča razstava slovenskega stripa.

Novice | Sre, 5. 2. 2025

Udeležba UNESCO konference v Lvivu



Kmalu bo tri leta, od kar se je pričela ruska invazija na Ukrajino.

Na povabilo Unesca in kolegov iz pisarne Lviv City of Literature smo svojo solidarnost in podporo izrazili s prisotnostjo na konferenci v Lvivu, ki je potekala ob 10. obletnici, od kar so postali Unescovo mesto literature.

V tem času se, kot smo večkrat slišali, še bolj zavedajo pomena mednarodnih sodelovanj ter umetnosti in Lviv je mesto, ki z njo živi.

Okoli 600 knjižnic je bilo v tem času poškodovanih po državi, številne danes niso le pomemben javni prostor knjig, ki širi tudi pomen ukrajinske literature in jezika, gostijo tudi notranje begunce in številne prostovoljce, ki v prostorih knjižnic pripravljajo v vojni potrebne reči.

Ravnovesje naracij se spreminja in pri tem ima pomembno vlogo tudi literatura. Berimo ukrajinske avtorje in avtorice, katerih zgodbe je v tem času še posebej pomembno slišati. Kar nekaj knjig je prevedenih tudi v slovenščino.

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.