Tukaj živimo
literaturo.

Gašper Rus

Po prihodu v Angoulême sem se hitro “udomačil” v La Maison des auteurs (MDA). V njej trenutno ustvarja pisana druščina stripark in striparjev od vsepovsod: iz Španije, Italije, Velike Britanije, Kanade (Québeca), Avstralije, Mehike, Tajvana, jaz iz Slovenije in seveda Francije. Ker sem slutil, da bo Le Grand Off, ad hoc festival, ki je letos nadomestil odpovedani Festival international de la bande dessinée d’Angoulême (FIBD), močno posegel v običajno delovno rutino, sem prvi teden in pol posvetil ustvarjanju stripa za antologijo stripovskih adaptacij sodobne slovenske poezije (v veliki meri sem strip do začetka festivala tudi uspel narisati).
 

Moja predvidevanja so se izkazala za pravilna: med 29. januarjem in 1. februarjem je mesto zajelo pestro festivalsko dogajanje. Obilica razstav in vsakovrstnih dogodkov je bila tolikšna, da bi bilo nemogoče videti in doživeti čisto vse. Ogledal sem si dve lepi razstavi bivših rezidentov MDA, Dimitrija Tsekenisa in Genisa Rigola, oba sta razstavila strani iz svojih romanov v stripu (La Timidité des arbres in Brunilda à la Plata). V Mestnem muzeju je razstavljal tudi slovenskim stripofilom poznani kolektiv Les Requins Marteaux s konceptualno “antirazstavo” L’OFFice du Tourisme de la bédé(“Turistični urad stripa”) v svojem prepoznavnem satiričnem in norčavem duhu. Še en avtor, ki tudi v naših krajih ni neznan, je Stéphane Blanquet, ki je za Le Grand Off ustvaril čisto pravi vlakec strahov (zabaven, le malce prekratek). Nanj smo se lahko vkrcali v impozantnem kulturnem centru Vaisseau Moebius, ki med drugim vključuje tudi kino in stripovsko knjižnico. Tam sem si ogledal še razstavo Comédie Animale, posvečeno Benjaminu Rabierju, enemu izmed pionirjev francoskega stripa, ki je širši javnosti najbolj poznan po logotipu priljubljenega sira La Vache qui rit. Najvišje nadstropje centra pa so med festivalom zasedli ustvarjalci fanzinov in sorodne DIY produkcije. Privlačnih izdelkov ni manjkalo, le cene so bile za moj slovenski žep zastavljene nekoliko visoko.
 

Na poti do Muzeja stripa (Le Musée de la Bande Dessinée), do katerega se pride po brvi čez reko Charente, sem se spotoma ustavil še v ÉESI (École européenne supérieure de l’image) in si ogledal razstavo Traits intimes. Obiskovalce je pred vhodom pričakalo opozorilo, da razstava vključuje nazorne prizore seksualne narave, ki pa se je izkazalo za nekoliko pretirano, saj je bilo vse videno povsem v mejah dobrega okusa. V Muzeju stripa je tokrat našel svoje mesto sejemski del festivala. Prisotnih založnikov niti ni bilo tako malo, res pa med njimi ni bilo največjih oziroma najprepoznavnejših imen (kljub temu sem tudi v ponudbi prisotnih našel nekaj po svojem okusu). Ogled stalne zbirke muzeja sem si za zdaj prihranil, saj nam je MDA obljubila vóden obisk muzeja z možnostjo ogleda poljubnih originalov iz muzejskega arhiva (!).
 

Sicer pa je bil vrhunec med videnimi razstavami kar tista v “domači” MDA. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri MDA predstavi avtorice in avtorje, ki so v minulem letu ustvarjali v njenih ateljejih. V tokratni izdaji lahko tako med drugimi občudujemo tudi nekaj strani Katarine Šeme, lanskoletne rezidentke v okviru programa izmenjave med Ljubljano in Angoulêmom.
 

Ne nazadnje pa je bil tu še Le Pavillon Unesco, križanec med razstavo in sejmom, ki je našel zavetišče v 16/9E, La Maison du tourisme (“Hiši turizma”), in h kateremu je skromen delež prispeval tudi avtor tega poročila. Nekaj strani iz mojih stripov se je znašlo v družbi predstavnikov tajvanskega, québeškega in romskega stripa, umetniških šol ÉESI in Human Academy, založbe Eidola, lokalne radijske postaje Zaï Zaï, iniciative za postavitev spomenika Willu Eisnerju in še koga. Uspel sem celo podpisati in prodati nekaj izvodov svojega stripa Gugalnica, ki je pred leti izšel v francoskem prevodu.
 

Med svojimi sprehodi od enega do drugega razstavnega prostora sem naletel tudi na Le Carnaval des Luttes, torej karneval protestne narave, ki so ga organizirali študentje umetniške šole ÉESI iz Angoulêma in Poitiersa, da bi z njim opozorili na vse slabše pogoje študija in stopnjujočo se prekarizacijo poklicev, za katere se izobražujejo. Poleg tega je bila ost protesta usmerjena tudi v druge akutne probleme sodobnega sveta, torej v vojne, fašizacijo, militarizacijo, rasizem, odmiranje socialne države ipd. Verjetno ni treba posebej poudariti, da je shod potekal pod budnim očesom policije.
 

Ko pišem te vrstice se je mesto že vrnilo v stare tirnice. Številne od razstav si je sicer še vedno možno ogledati in na smerokazih lahko še vedno najdemo imena krajev iz stripovske dimenzije (npr. Gotham City), ulični vrvež pa se je znatno umiril (čeravno je treba priznati, da tudi med “Velikim Offom” ni dosegel tolikšnih razsežnosti kot takrat, kadar je v mestu FIBD). Rezidenti MDA spet pridno vsak dan prihajajo v svojo “službo”, se sklanjajo nad strani nastajajočih stripov, družno obedujejo in pijejo kavo (raje v prijetnem kotičku na hodniku prvega nadstropja kot pa v namenski kletni jedilnici), zvečer pa včasih uspešnemu delu nazdravijo v “Zeleni miši” ali kakem drugem lokalu. Eden med njimi z otožnostjo ugotavlja, da bo prijetne rutine kmalu konec in se bo moral vrniti v neko drugo, bolj vzhodno ležeče Unescovo mesto literature.

V Angoulêmu, 8. februarja 2026

V letu 2026 je uveljavljeni in priljubljeni mednarodni rezidenčni program Writer in the Park, ki ga pripravlja Ljubljana, Unescovo mesto literature, prejel izjemno število prijav z vsega sveta. Za mesec bivanja v Švicariji se je potegovalo sto pisateljev iz trideset mest literature. Rezidenčni program ponuja prostor v ustvarjalnem okolju za nemoteno delo na katerikoli točki pisateljskega procesa in omogoča spoznavanje lokalne literarne scene. Za leto 2026 je strokovna žirija izbrala Mariken Heitman z Nizozemske in Tima Cravena iz ZK. 


Mariken Heitman (1983) je študirala biologijo v Utrechtu in več let delala na področju organskega kmetijstva. Izdala je tri nagrajene romane, piše pa tudi eseje, kratke zgodbe, kolumne in kritike. Žirijo sta navdušila avtoričin jasni slog in drzna obravnava zahtevnih tematik. Mariken Heitman raziskuje mnogoplastnost odnosa med posameznikom, družbo in naravo, žirijo pa je prepričala s pisanjem, ki združuje kmetijstvo, religijo in znanost.

“Trenutno pripravljam roman, v katerem avtofikcijo združujem s fikcijsko pripovedjo, postavljeno v pozno železno dobo,” pravi Mariken Heitman. “Globoko sem fascinirana nad porušenim odnosom med ljudmi in naravo. Ta odnos je najbolj zanimivo raziskovati, kjer se človeštvo in narava najbolj neposredno srečata: v kmetijstvu. Kot biologinjo in vrtnarko me preseneča, kako pogosto je narava danes razumljena zgolj kot kulisa, čeprav smo kot ljudje popolnoma odvisni od narave. Celo zdaj, pod pritiskom podnebne krize, ostaja narava nekako odmaknjena: treba jo je rešiti, osvojiti ali izkoriščati.«




Tim Craven je nagrajeni pesnik, ki v svojem delu raziskuje družbene razrede, moškost in duševno zdravje, ima pa tudi izobrazbo s področja nevroznanosti. V svojem ustvarjanju uporablja znanstveno opazovanje za raziskovanje notranjega doživljanja. Žirijo je navdušil njegov natančen pesniški jezik, hkrati zadržan in prepričljiv, ki tiho razgrajuje kulturna pričakovanja in ponotranjene vedenjske vzorce.

»Trenutno razvijam novo pesniško zbirko, ki preučuje sodobno maskulinost in načine, kako podedovane predstave o moči, zadržanosti in čustvenem nadzoru še naprej oblikujejo sodobno življenje,” pravi Tim Craven. “Pesmi bodo raziskovale napetost med starejšimi predstavami o pričakovani drži in surovosti na eni strani ter sodobnim jezikom odprtosti in ranljivosti na drugi, pri čemer se bodo osredotočale na trenutke, ko te različne predstave trčijo druga ob drugo. Namesto da bi zagovarjal neko posamezno stališče, se te pesmi posvečajo vsakdanjim situacijam, v katerih ti pritiski privrejo na dan – govornim navadam, zamolkom in na videz drobnim dejanjem nadzora.«

*

V letu 2026 je bilo mesto z največ prijavami Krakov, sledili sta Barcelona in Edinburgh. Večina prijavljenih je bila stara od 40 do 49 let, najmlajši so bili v starostni skupini od 20 do 29 let, najstarejši pa od 70 do 79 let. Ker razpis dovoljuje, da prijavitelji sami opišejo povezavo z izbranim mestom literature, je bilo zastopanih več kot 40 narodnosti.

Letos je več prijaviteljev izrecno navedlo zanimanje za teme, kot so razseljenost, migracije in identiteta, pri čemer se mnogi kritično ukvarjajo z zgodovino zatiranja in podnebnimi spremembami. Glede pomena rezidenčnih programov so številni poudarili potrebo po umiku iz vsakdanje rutine, ki pogosto neugodno vpliva na njihov ustvarjalni proces.

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature se zahvaljuje vsem, ki so vložili trud v pripravo prijave. 


 

Razpis za pisateljsko rezidenco Writer in the Park, namenjeno ustvarjalcem in tujih mest literature, je odprt. Predvideni sta dve enomesečni rezidenci v Švicariji. Za prijavo je treba do 19. 1. 2026 izpolniti elektronsko prijavnico, kjer so navedene tudi vse potrebne informacije.

Gašper Rus je bil izbran kot slovenski stripovski ustvarjalec, ki bo v začetku leta 2026 en mesec bival in ustvarjal v prestolnici stripa Angoulême v Franciji. Rezidenčno bivanje je del projekta za podporo in razvoj stripovskega ustvarjanja v soorganizaciji mest literature Ljubljana in Angoulême ter Francoskega inštituta v Sloveniji. Ljubljana je že gostila dva francoska ustvarjalca, Andréja Derainna in Simona Ecaryja, Angoulême pa je gostil Katarino Šeme.



Slovensko-francoska žirija je v prijavi in delu Gašperja Rusa prepoznala izkušenega avtorja, ki se stripovskemu ustvarjanju predano posveča že dve desetletji. Njegov opus zajema številne revijalne objave kraktih stripov in tri knjige (od tega dva samostojna albuma Štirje godci, 2020, in Naplavine, 2024), Gašper Rus pa je poleg tega dejaven tudi kot ilustrator in animator.

Stripe Gašperja Rusa zaznamujeta humor in živahna risba, ki svojo izraznost gradi na močnih kontrastih in inovativnem kadriranju. Rusove risbe so pogosto narejene s spretnimi debelimi potezami, ki na robovih razkrivajo ekspresivne detajle, njegovi liki pa so ujeti v pravilne proporce. Narativno dinamiko v Rusovih risbah še dodatno poglobi napetost med liki in ozadjem ali pa zgolj črnimi silhuetami in belino. 

Kot pravi Rus, se rezidenčnega bivanja veseli, saj mu bo ponudilo predvsem mir za nemoteno ustvarjanje. Tradicionalni stripovski festival je bil za leto 2026 zaradi bojkota številnih ustvrajalcev, ki so se kritično odzvali na problematičen odnos ogranizatorjev, namreč odpovedan, namesto uradnega festivala pa bo v Angoulêmu v nekoliko manjšem obsegu potekalo nadomestno dogajanje, o katerem pa še ni znano veliko. 

“Obetam si, da bom med bivanjem v tem mestu ustvaril strip za skupni projekt revij Stripburger in Literatura,” pravi Rus, “antologijo v nastajanju, ki bo združila stripe slovenskih stripark in striparjev, nastale na podlagi pesmi sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov. “Če bom strip zaključil še pred iztekom rezidence, se bom lotil še kakšne kratke (stripovske) zgodbe po lastnem scenariju. Ko se bo takih zgodb nabralo dovolj, bi jih rad izdal v zbirki po vzoru Naplavin.”