Tukaj živimo
literaturo.

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

V okviru gostovanja Slovenije kot častne gostje je na knjižnem sejmu v Frankfurtu potekal tudi pogovor “Narativi preživetja” v organizaciji Ljubljane, Unescovega mesta literature. Pogovor je bil prvi v predvidenem nizu letnih pogovorov mreže mest literature, ki bodo na največjem knjižnem sejmu na svetu reflektirali vlogo literature v sodobni družbi v kontekstu skupnih vrednot, kot sta svoboda govora in založniška raznolikost. Tokrat sta se pogovarjala slovenska filozofinja Alenka Zupančič in Aljoša Pužar kot moderator. Islandski pisatelj Sjón je moral udeležbo žal odpovedati.

Resnica ni zgolj preprosto dejstvo, je povedala Alenka Zupančič, ki je dan prej v nabito polni predavalnici sodelovala tudi na zgodovinskem soočenju ljubljanske šole psihoanalize in nemških kolegov, predstavnikov frankfurtske šole. Kajti resnica, ki je onkraj vprašanja natančnosti, ima strukturo fikcije. A čeprav jo izražamo z besedami, ne gre za relativizacijo (moja zgodba proti tvoji), kar je še posebej pomembno v luči trenutnih geopolitičnih konfliktov, ki so bistveno zaznamovali tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu.

V navezavi na spodbujanje raznolikosti v literaturi in svobode govora kot temeljnih vrednot mreže Unescovih mest literature je Alenka Zupančič komentirala, da bi nas svoboda govora pravzaprav morala varovati pred tistimi, ki si lastijo moč, a se je v času cinične politične korektnosti priključila splošnemu spektaklu niča, ki nam onemogoča, da bi sploh videli resnico.

Zaradi čedalje bolj prisotne samocenzure ključni problemi na videz izginejo, ne da bi se karkoli zares spremenilo – le naša sposobnost za kritično soočanje se je zmanjšala, kar pa je povezano tudi z bolj površinskim branjem politično preveč korektnih tekstov, ki nas sploh ne morejo več pripraviti na resnični svet. Simptom našega časa je, da ravnamo ignorantsko, tudi če se resnice zavedamo, na primer v kontekstu podnebne krize, ki jo namesto z radikalnimi spremembami rešujemo z birokracijo.

Ta mreža birokratskih predpisov, ki nam pomaga pozabiti na probleme, je povsem po volji politične desnice, ki si je v perverznem preobratu prilastila celo smeh, je povedala Alenka Zupančič. Medtem ko so politiki, ki se norčujejo iz samih sebe, kršijo lastna pravila in se obnašajo kot opozicija, povzročili, da so transgresije po novem postale domena desnice, se levica pravzaprav ukvarja z reševanjem spodobnosti. Na levici se je nekaj izgubilo, je povedala Zupančič, saj je željo kot takšno v turobnem političnem vzdušju zamenjal perverzni užitek v spektaklih katastrof.

FESTIVAL Poletje na platnu in med platnicami
Utopije prihodnosti
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova
8.–13. avgust 2023.
• projekcije filmov
• pogovori o knjigah, filmih in temah, ki jih odpirajo
• pop-up knjigarna

Pogovori se začnejo ob 20h, projekcije ob 21h. 
Knjigarna obratuje od 19h do 21h. 

Se vidimo v letnem kinu na muzejski ploščadi!

Celoten program festivala: POLETJE NA PLATNU IN MED PLATNICAMI: UTOPIJE PRIHODNOSTI

Pogovori o(b) literaturi in filmih:
9. 8. Pogovor: ekologija, ekokritika / Tanja Badalič Volk in Vesna Liponik, vodi Nežka Struc
10. 8. Predavanje: odrast / dr. Jože Vogrinc
11. 8. Pogovor: literatura in vojna / Jedrt Maležič in Samanta Hadžić Žavski, vodi Silvija Žnidar
12. 8. Pogovor: umetna inteligenca / Jernej Županič, vodi Martin Justin

Na voljo so dvomesečne rezidence za kar 8 avtorjev oz. avtoric za leto 2024.

Rezidence so finančno pokrite v celoti: potni stroški, štipendija in nastanitev v Kafkovi hiši.

Rok za oddajo vlog je 31. avgust 2023.

Več informacij in razpisne pogoje najdete tu.