Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 63 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Pon, 02. 11. 2026

    19.00 | Cankarjev dom

    Temu kraju se reče drugače

    Predstavitev knjige

  • Sre, 04. 11. 2026

    19.00 | Knjigarna Azil

    JE JE in Ključi: Pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja

    Predstavitev knjig

  • Čet, 05. 11. 2026

    19.00 | Cankarjev dom

    Festival poezije 2026

  • Sob, 07. 11. 2026

    20.00 | Kazina Jazz Club

    Žiga X Gombač: TROP

    Predstavitev pesniškega prvenca

  • Pon, 09. 11. 2026

    18.00 | LUDa knjigarna

    Digitalizacija in literatura

    Pogovor

    19.00 | Knjigarna Azil

    Osemdeseta

    Predstavitev zbirke

    20.30 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Vid Karlovšek: Destrukcije

    Literarni večer

  • Tor, 10. 11. 2026

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Pogovori s kritiki: Nekje notri je uho

    Pogovor

    18.00 | Atrij ZRC

    Dino Manzoni in Mladen Dolar: Logična struktura ljubezni

    Predstavitev knjige

  • Sre, 11. 11. 2026

    18.00 | Josipinina knjigarna

    Spodbujanje kulture dialoga z bralnimi klubi in ustvarjalnim pisanjem

    Okrogla miza

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Maja Haderlap: Šola meje

    Predstavitev knjige

    19.00 | Vodnikova domačija

    Knjižna novost | Maja Haderlap: Šola meje

    Predstavitev knjige

  • Čet, 12. 11. 2026

    20.00 | Cankarjev dom

    Carlos Pascual: Srečko, moj sosed

    Predstava

  • Pet, 13. 11. 2026

    18.00 | Vodnikova domačija

    Podelitev Jermanove nagrade

    Pogovor in podelitev

    20.00 | Cankarjev dom

    Carlos Pascual: Srečko, moj sosed

    Predstava

  • Sob, 14. 11. 2026

    20.00 | Cankarjev dom

    Carlos Pascual: Srečko, moj sosed

    Predstava

  • Pon, 16. 11. 2026

    19.30 | Cankarjev dom

    Kdo neki tam piše: Igor Divjak in Irena Urbič

    Pogovor

  • Tor, 17. 11. 2026

    18.00 | Vodnikova domačija

    Novinarstvo v živo | Podkast Zgodba za zgodbo ter vsebinanadan.com

    19.00 | LUDa knjigarna

    Kordežev prvi Czezny ali roman o smehu

    Predstavitev knjige

  • Sre, 18. 11. 2026

    19.00 | LUDa knjigarna

    Prepišni Prišleki: Kot s ketne snet

    Predstavitev knjige

    19.00 | Cankarjev dom

    Presečišča zgodb: Kristian Novak

    Pogovor

  • Čet, 19. 11. 2026

    19.00 | Vodnikova domačija

    O literaturi Afrik | Praznovanje 10. obletnice serije in knjiga W. Stockenström Odprava h kruhovcu

    Pogovor

    20.00 | Cankarjev dom

    Literarne ekokrajine: Globoko v gozdu

    Pogovor

  • Pet, 20. 11. 2026

    20.00 | Cankarjev dom

    Kaj se vznemirjate, ker sonce zahaja?: Kdosovel

    pesniško gledališki performans

  • Tor, 24. 11. 2026

    18.00 | Cankarjev dom

    Literarni dialogi: Slovenija – Španija

    Pogovor

  • Sre, 25. 11. 2026

    18.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Simona Semenič: Draga Zofka

    Predstavitev knjige

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Tor, 24.11.2026 | 18.00

Literarni dialogi: Slovenija – ŠpanijaPogovor

Tokrat bosta gosta slovenska pisateljica Nataša Kramberger in španski pisatelj Jesús Carrasco.
Dialog bo povezoval prevajalec Marc Casals. 

Nataša Kramberger (Maribor, 1983) je pisateljica, kolumnistka, mladinska delavka in ekološka kmetica. Za literarno delo Po vsej sili živ je prejela nagrado Prešernovega sklada 2025. V svojih knjigah, esejih, reportažah in komentarjih pogosto povezuje ruralno in urbano ter spaja različne žanre. Je tudi avtorica interdisciplinarnih umetniških projektov o kmetijstvu, naravni gradnji z zemljo in naravovarstvu. V Jurovskem Dolu vodi majhno biodinamično kmetijo, kjer s kolektivom Zelena centrala vsako poletje gosti številne mlade iz vse Evrope, ki jih skuša v stiku z zemljo opremiti z znanji in izkušnjami za boj proti klimatskim spremembam in izgubljanju biotske pestrosti. Pozimi se preseli v Berlin, kjer skuša razumeti, kako tovrsten boj izpeljati na betonu večmilijonskega mesta.

Jesús Carrasco se je rodil v Olivenzi (Badajoz) leta 1972, trenutno pa živi v Sevilji. Roman Na prostem (Intemperie, Seix Barral, 2013) ga je uveljavil kot enega najbolj bleščečih debitantov v mednarodnem literarnem prostoru. Roman je prejel številne nagrade, med njimi nagrado za knjigo leta, ki jo podeljuje Združenje madridskih knjigarnarjev, nagrado za kulturo, umetnost in literaturo Fundacije za podeželske študije, nagrado angleškega Pena in francosko nagrado Prix Ulysse za najboljši prvenec. Bil je finalist za nagrado za evropsko književnost na Nizozemskem, nagrado Prix Méditerranée Étranger v Franciji ter za nagrade Dulce Chacón, Quimera, Cálamo in San Clemente v Španiji. Roman, ki ga je časopis El País leta 2013 izbral za knjigo leta, The Independent pa ga je leta 2014 uvrstil med najboljše prevedene knjige v Združenem kraljestvu, je bil preveden v trideset jezikov, Benito Zambrano pa ga je priredil za film. 
Njegov drugi roman Zemlja, po kateri stopamo (La tierra que pisamos, 2016) je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Llévame a casa („Pelji me domov“, 2021) je prejel odlične kritike in je od svojega izida doživel že pet ponatisov ter prav toliko prevodov, prejel pa je tudi nagradi Dulce Chacón in Casino de Santiago. Roman Elogio de las manos („Hvalnica rokam“, 2024) je prejel nagrado Biblioteca Breve 2024. Carrascovo najnovejše delo je El detalle („Podrobnost“, 2026).
 
Vstopnice: Brezplačne vstopnice
Dogodek na FB
Kupi vstopnico
Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

Novice | Pet, 3. 11. 2023

Enajst novih mest literature

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

Novice | Pon, 23. 10. 2023

Narativi preživetja z gostjo Alenko Zupančič v Frankfurtu


V okviru gostovanja Slovenije kot častne gostje je na knjižnem sejmu v Frankfurtu potekal tudi pogovor “Narativi preživetja” v organizaciji Ljubljane, Unescovega mesta literature. Pogovor je bil prvi v predvidenem nizu letnih pogovorov mreže mest literature, ki bodo na največjem knjižnem sejmu na svetu reflektirali vlogo literature v sodobni družbi v kontekstu skupnih vrednot, kot sta svoboda govora in založniška raznolikost. Tokrat sta se pogovarjala slovenska filozofinja Alenka Zupančič in Aljoša Pužar kot moderator. Islandski pisatelj Sjón je moral udeležbo žal odpovedati.

Resnica ni zgolj preprosto dejstvo, je povedala Alenka Zupančič, ki je dan prej v nabito polni predavalnici sodelovala tudi na zgodovinskem soočenju ljubljanske šole psihoanalize in nemških kolegov, predstavnikov frankfurtske šole. Kajti resnica, ki je onkraj vprašanja natančnosti, ima strukturo fikcije. A čeprav jo izražamo z besedami, ne gre za relativizacijo (moja zgodba proti tvoji), kar je še posebej pomembno v luči trenutnih geopolitičnih konfliktov, ki so bistveno zaznamovali tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu.

V navezavi na spodbujanje raznolikosti v literaturi in svobode govora kot temeljnih vrednot mreže Unescovih mest literature je Alenka Zupančič komentirala, da bi nas svoboda govora pravzaprav morala varovati pred tistimi, ki si lastijo moč, a se je v času cinične politične korektnosti priključila splošnemu spektaklu niča, ki nam onemogoča, da bi sploh videli resnico.

Zaradi čedalje bolj prisotne samocenzure ključni problemi na videz izginejo, ne da bi se karkoli zares spremenilo – le naša sposobnost za kritično soočanje se je zmanjšala, kar pa je povezano tudi z bolj površinskim branjem politično preveč korektnih tekstov, ki nas sploh ne morejo več pripraviti na resnični svet. Simptom našega časa je, da ravnamo ignorantsko, tudi če se resnice zavedamo, na primer v kontekstu podnebne krize, ki jo namesto z radikalnimi spremembami rešujemo z birokracijo.

Ta mreža birokratskih predpisov, ki nam pomaga pozabiti na probleme, je povsem po volji politične desnice, ki si je v perverznem preobratu prilastila celo smeh, je povedala Alenka Zupančič. Medtem ko so politiki, ki se norčujejo iz samih sebe, kršijo lastna pravila in se obnašajo kot opozicija, povzročili, da so transgresije po novem postale domena desnice, se levica pravzaprav ukvarja z reševanjem spodobnosti. Na levici se je nekaj izgubilo, je povedala Zupančič, saj je željo kot takšno v turobnem političnem vzdušju zamenjal perverzni užitek v spektaklih katastrof.

Novice | Pon, 7. 8. 2023

Poletje na platnu in med platnicamiUtopije prihodnosti

FESTIVAL Poletje na platnu in med platnicami
Utopije prihodnosti
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova
8.–13. avgust 2023.

• projekcije filmov
• pogovori o knjigah, filmih in temah, ki jih odpirajo
• pop-up knjigarna

Pogovori se začnejo ob 20h, projekcije ob 21h. 
Knjigarna obratuje od 19h do 21h. 

Se vidimo v letnem kinu na muzejski ploščadi!

Celoten program festivala: POLETJE NA PLATNU IN MED PLATNICAMI: UTOPIJE PRIHODNOSTI

Pogovori o(b) literaturi in filmih:
9. 8. Pogovor: ekologija, ekokritika / Tanja Badalič Volk in Vesna Liponik, vodi Nežka Struc
10. 8. Predavanje: odrast / dr. Jože Vogrinc
11. 8. Pogovor: literatura in vojna / Jedrt Maležič in Samanta Hadžić Žavski, vodi Silvija Žnidar
12. 8. Pogovor: umetna inteligenca / Jernej Županič, vodi Martin Justin

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.