Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 63 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Pon, 04. 05. 2026

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Lenart Zajc: Kolesca harmonije

    Predstavitev knjige

  • Tor, 05. 05. 2026

    14.00 | Pritličje

    Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem

    Pogovor ob knjigi

    18.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Iztok Osojnik: No, čas je, da poiščeva naslov

    Predstavitev knjige

    18.00 | Slovanska knjižnica

    Jasna Lasja: Odtisi duše

    Pogovor

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Helena Šuklje: Bližina na recept

    Predstavitev knjige

  • Sre, 06. 05. 2026

    18.00 | Atrij ZRC

    Nathan Never

    Pogovor in razstava ob izidu stripov

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Pia Prezelj: Bili smo trije

    Predstavitev knjige

  • Čet, 07. 05. 2026

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Popotovanje po knjigah in akordih Mateja Krajnca

    Literarni večer

    19.00 | Vodnikova domačija

    Vodnik po humanistiki | Delavska moč

    Predavanje

  • Pon, 11. 05. 2026

    11.00 | Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe

    Japonska Alme Karlin

    Predstavitev knjige

    19.00 | LUDa knjigarna

    Borut Kraševec: Dan spomina

    Predstavitev knjige

  • Tor, 12. 05. 2026

    14.00 | FDV

    Svobodna Palestina | Pogovor z novinarjem Ahmedon Alnaouqom

    Pogovor

    18.00 | Društvo slovenskih pisateljev

    Ura poezije

    Literarni večer

    18.00 | Knjižnica Prežihov Voranc

    Ajda Bračič: Kresničevje

    Pogovor

    18.00 | Center ilustracije

    Svobodna Palestina | Razstava stripov palestinskih avtorjev in avtoric

    Odprtje razstave

    19.00 | Atrij ZRC

    Od izgubljenih iluzij do umetne inteligence

    Predstavitev knjige

    19.30 | Vodnikova domačija

    Svobodna Palestina | We Are Not Numbers

    Predstavitev platforme in knjižne izdaje

  • Sre, 13. 05. 2026

    15.00 | Pritličje

    Svobodna Palestina | Sejem z izdelki in knjigami palestinskih avtorjev in avtoric

    18.00 | Konzorcij

    Ob izidu novih knjig Vandranje Sama Ruglja in Kratki rezi Nejca Poharja

    Pogovor

    18.00 | Knjigarna Beletrina

    Andrej Tomažin: Osiromašen uran

    Predstavitev knjige

    18.30 | Pritličje

    Svobodna Palestina | Novinarstvo po Gazi

    Pogovor

    19.00 | LUDa knjigarna

    Poezija na podlago: Aleš Mustar z novo knjigo Pod rušo

    Literarni večer

    20.00 | KUD Channel Zero

    Ignor v maju

    Literarni večer

  • Čet, 14. 05. 2026

    17.00 | Vodnikova domačija

    Svobodna Palestina | Zini iz Gaze

    Predstavitev projekta in prevodov

    19.00 | LUDa knjigarna

    Iztok Sitar: Dan, ko je strip postal umetnost

    Predstavitev knjige

    20.00 | Vodnikova domačija

    Svobodna Palestina | Moja lepa plat arhiva

    Predavanje in projekcija kratkega filma

    20.00 | Cankarjev dom

    Literarne ekokrajine: Daniel Gustafsson

    Pogovor

  • Pet, 15. 05. 2026

    12.15 | FF

    Svobodna Palestina | Obletnica nakbe, ki se nadaljuje

    Pogovor

    18.00 | Muzej za arhitekturo in oblikovanje

    Svobodna Palestina | Arhitektura odpora

    Pogovor

  • Sob, 16. 05. 2026

    19.00 | Cankarjev dom

    Svobodna Palestina | Palestina je življenje

    Pogovor

  • Pon, 18. 05. 2026

    17.30 | Knjižnica Otona Župančiča

    Ksenija Medved: Ta svet potrebuje nežnost

    Predstavitev knjige

  • Tor, 19. 05. 2026

    17.00 | LUDa knjigarna

    Čajanka s knjigo meseca: Kresničevje

    Pogovor

    20.00 | Kino Šiška

    RAZLITA TINTA | Strip dialog #5: Lunaček & Šeme

    Pogovor

  • Sre, 20. 05. 2026

    18.00 | Pritličje

    Pogovor ob knjigi Sovražni govor

    Pogovor

    19.00 | Kino Šiška

    (Ne)ukročena telesa: Histerija od Salpêtrière do café-concerta

    predstavitev knjige in projekcija kratkega filma

    19.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Predstavitev dveh novosti znamenite knjižne zbirke S poti Samo Rugelj: Vandranje in Nejc Pohar: Kratki rezi

    19.00 | ŠKUC

    Kviropisje XVII.

    Literarni večer

  • Čet, 21. 05. 2026

    18.00 | Knjižnica Šiška

    Strip akademija 4: Stripovska montaža

    Predavanje

    18.00 | Atrij ZRC

    dr. Alenka Kraigher: Zgodovina cepljenja

    Okrogla miza

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    SREČKONSTRIP: Kosovel, strip in poezija

    Literarni večer

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Literarni večer z Andreo Popov Miletić

    19.00 | Vodnikova domačija

    Skok v latinskoameriško književnost | Idea Vilariño

    Predavanje

  • Pet, 22. 05. 2026

    19.00 | Cankarjev dom

    Literarni večer z Deso Muck

    Pogovor

  • Sob, 23. 05. 2026

    10.00 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Kako največji pisci fantazijskega žanra gradijo svoje domišljijske svetove?

    Okrogla miza

    14.30 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Novejša slovenska ZF literatura #5

    Pogovor

    15.45 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Kosti in korenine fantazije Samanthe Shannon

    pogovor z avtorico

    16.45 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Skrivnosti srži - ko slovenski mit prebudi domišljijo

    Predstavitev knjige

  • Ned, 24. 05. 2026

    11.30 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Imaginarni svetovi in korenine Kaosa

    Okrogla miza

    12.30 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Ko Zemlja zdrsne za obzorje: nova obzorja slovenske znanstvene fantastike

    Predstavitev knjige

    15.00 | Gospodarsko razstavišče

    Na meji nevidnega | Hybrid Monsters and Slavic Myth

    Predavanje

  • Pon, 25. 05. 2026

    19.00 | Cankarjev dom

    Kritični kabaret: Lea Ypi

    Pogovor

    20.00 | Galerija ŠKUC

    Urša Majcen: Vaje z ribo

    Predstavitev knjige

    20.00 | PLAC

    189. Mlade rime

    Literarni večer

  • Tor, 26. 05. 2026

    19.00 | Atrij ZRC

    Ženske in partizanska umetnost

    Predstavitev knjige

  • Sre, 27. 05. 2026

    18.00 | Pritličje

    Pogovor ob knjigi Neoliberalizacija starosti

    Pogovor

    19.00 | Atrij ZRC

    dr. Jernej Mlekuža: Slivovka in bratstvo

    Predstavitev knjige

  • Danes

    12.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku

    Knjižni sejem

    12.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku

    Dvodnevni knjižni sejem in oder z dogodki

    13.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Kritiško sito

    Podelitev nagrade in pogovor

    14.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Helena Koder: Kolizej

    Predstavitev knjige

    15.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Luka Cerar: Pred nevihto. Slovenci na predvečer druge svetovne vojne

    Predstavitev knjige

    16.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | 30 let zbirke Prišleki

    Pogovor s prvim in novimi Prišleki

    17.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Franco Basaglia: Od blizu ni nihče normalen

    Predstavitev knjige

    18.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Jurij Hudolin: Ti pa kar greš v bitko za pomlad in Zakon privlačnosti

    Predstavitev knjig

    19.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Kaj nam govori umetnost

    Pogovor ob knjigah

  • Sob, 30. 05. 2026

    10.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Ana in oni

    Jutranja koncertna budnica

    10.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku

    Knjižni sejem

    10.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku

    Dvodnevni knjižni sejem in oder z dogodki

    11.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Nagrada Vasje Cerarja 2026

    Pogovor z nominirankami in razglasitev

    12.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Modra preja

    Predstavitev knjige

    13.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Iza Strehar: Drsenje

    Predstavitev romana

    14.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Beremo Cankarja

    Predstavitev

    15.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Virginia Woolf: Plovba na široko morje

    Predstavitev knjige

    16.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev

    Predstavitev knjige

    17.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Irmgard Keun: Gilgi, ena od nas

    Predstavitev knjige

    18.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče

    Predstavitev knjige esejev

    19.00 | Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom

    11. Sejem na zraku | Nikolai Jeffs: Pesmi neznanega anarhista

    Pogovor ob pesniški zbirki

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Pet, 29.5.2026 | 12.00

11. Sejem na zrakuKnjižni sejem

11. KNJIŽNI SEJEM NA ZRAKU

Najprijetnejši knjižni sejem v središču Ljubljane
Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom
Petek, 29. maja (12.00-20.00) in sobota, 30. maja (10.00-20.00)

50 ZALOŽB Z NAJBOLJŠIM, KAR LAHKO PONUDIJO
PROGRAM NA SEJEMSKEM ODRU

Sreča je v srečanjih, pridite!
V primeru slabega vremena sejma ne bo.

***

LETOS NA NOVI LOKACIJI IN 2 DNI
Celodnevni knjižni sejem na prostem je odlična priložnost za druženje, spoznavanje dobrih knjig in založb ter vseh, ki skrbijo za to, da v slovenščini lahko beremo toliko izvrstnih zgodb. Letos bo tradicionalni knjižni sejem potekal na novi lokaciji in 2 dneva.

V parku Sveta Evrope pred Cankarjevim domom bodo na obeh travnikih razprostrte stojnice več kot 50 slovenskih založb z najboljšim, kar vam lahko ponudijo. Za sejem in pred poletnimi počitnicami pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi tudi knjižne novosti. Založniki in založnice bodo prisotni na svojih stojnicah, v velikem pričakovanju srečanj, pogovorov, in knjižnih priporočil.

Pridite po dobre knjige za dolgo poletje!

NA SEJMU BOSTE NAŠLI STOJNICE IN KNJIGE ZALOŽB:
Avrora • Bajalka • Beletrina • Buča • Chiara • ČKZ (Inštitut Časopis za kritiko znanosti) • Cankarjeva založba • Črna skrinjica • Didakta • Družina • Emily June Novels • Goga • Grafenauer založba • Hirondelle • Hart • Hiša knjig • Hiša poezije • Iskanja • THD (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia, Studia humanitatis, Založba /*cf.) • KUD Konstruktivist • KUD Logos • KUD Police Dubove • Kulturni center Danilo Kiš • LUD Literatura • LUD Šerpa • Malinc • MGLC • Mladinska knjiga • Morfem • Mozaik znanja • No!Press • OPRO, zavod za aplikativne študije • Pivec • Sanje • Sidarta • Slovenska kinoteka • Slovenska matica • slovenski gledališki založniki (SLOGI, Knjižnica MGL, Maska, Emanat, AGRFT in SNG Drama Ljubljana) • Sodobnost • Strip.art.nica Buch • Stripburger / Forum Ljubljana • Stripolis • Škrateljc • ŠKUC • UMcO •VBZ • •Vida • VigeVageKnjige Založba Grlica in Založba Graffit • Založba ZRC • Zgodovinski arhiv Ljubljana • Znanstvena založba Filozofske fakultete UL • Zveza Modro-bela ptica

PROGRAM NA ODRU
Na sejemskem odru se bodo odvijali pogovori, predstavitve knjig ter koncert. Podeljeni bosta tudi nagradi kritiško sito in nagrada Vasje Cerarja:

PETEK, 29. maj
13.00
Kritiško sito / podelitev nagrade in pogovor
Društvo slovenskih literarnih kritikov
Kritiško sito je literarna nagrada, ki jo za najboljše leposlovno delo preteklega leta podeljujejo člani in članice Društva slovenskih literarnih kritikov. Letos so za nagrado nominirani Ajda Bračič, Nina Dragičević, Aljoša Harlamov, Natalija Milovanović in Ana Pepelnik. Pogovoru z nominirankami in nominirancem, ki ga povezuje Eva Ule, bo sledila podelitev nagrade.

14.00
Helena Koder: Kolizej / predstavitev knjige
Založba Mladinska knjiga
Kolizej je hiša, ki je izginila, a za seboj pustila zgodbo o mestu, ljudeh in času, v katerem živimo. Usoda Kolizeja v interpretaciji Helene Koder postane zgodba o družbi, o odnosu do preteklosti in o naši sposobnosti, da razumemo Drugega. Kakšno mesto želimo, komu pripada prostor in kaj smo pripravljeni ohraniti, preden izgine? S Heleno Koder in Milošem Koscem se bo pogovarjala Ajda Bračič.

15.00
Luka Cerar: Pred nevihto. Slovenci na predvečer druge svetovne vojne / predstavitev knjige 
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Zgodovinar Luka Cerar se v knjigi ukvarja z vsakodnevnimi skrbmi Slovencev in Slovenk tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Ne opisuje le velikih zgodovinskih dogodkov, ampak prikaže tudi, kako so se ljudje pripravljali na vojno, se spopadali s pomanjkanjem, skrbeli za družine in se soočali z ideološkimi vplivi. Na podlagi bogatega arhivskega gradiva se poglobimo v čas, poln želja po ohranitvi miru in strahu pred tem, kaj bo prinesel naslednji dan. Z avtorjem se bo pogovarjala Nika Urlep.

16.00
30 let zbirke Prišleki / pogovor s prvim in novimi Prišleki
LUD Literatura
Letos založba LUD Literatura praznuje 30. obletnico od izida prve knjige v zbirki Prišleki, zato bo urednica zbirke Veronika Šoster na pogovoru gostila letošnje Prišleke, Aleša Mustarja, Natašo Skušek in Niko Nikolič, in čisto prvega Prišleka, Andreja Blatnika. Se vidimo na prepihu!

17.00
Vito Flaker: Od blizu ni nihče normalen / predstavitev knjige
Založba /*cf. 
Predstavljen bo prvi slovenski prevod izbranih del Franca Basaglie, najvplivnejšega italijanskega psihiatra 20. stoletja. Edinstven izbor, ki sta ga pripravila Vito Flaker in Juš Škraban, prinaša tako ključna teoretska besedila kot zapise njegovih predavanj in razprav iz Brazilije. Knjiga pomembno dopolnjuje prevode drugih teoretskih kritikov in ponuja neposreden vpogled v avtorjevo javno delovanje. Pogovor z Vitom Flakerjem in Andražem Rožmanom bo vodil Juš Škraban.

18.00
Jurij Hudolin: Ti pa kar greš v bitko za pomlad in Zakon privlačnosti / predstavitev knjig
Založba UMco
Jurij Hudolin, avtor številnih odmevnih leposlovnih del, bo v pogovoru z urednikom Samom Rugljem predstavil svoji najnovejši potopisni knjigi, Ti pa kar greš v bitko za pomlad (2025) in Zakon privlačnosti (2026). V dialogu bosta raziskovala, kje, kdaj in kako se potopis prelije v leposlovje – ter kdaj potovanje postane zgodba.

19.00 
Kaj nam govori umetnost / pogovor ob knjigah
Pripravlja Založba Vida
Kako umetnost beremo, razumemo in doživljamo danes? Izhodišče pogovora bosta pomembni deli: Zgodovina umetnosti (Studia Humanitatis, 2025) in Monine oči (Vida, 2025), ki vsako na svoj način približujeta umetnost širšemu občinstvu. O tem, kako se umetnost »prevaja« ne le med jeziki, ampak tudi med časi, kulturami in različnimi načini gledanja, se bo s prevajalko Katjo Jenčič in prevajalcem Markom Jenkom pogovarjala Valentina Smej Novak. 

SOBOTA, 30. maj
10.00
Ana in oni / jutranja koncertna budnica
Ana Vipotnik, dolgoletna vokalistka Fake Orchestra, stopa v ospredje s svežo zgodbo uglasbene poezije. Njen prepoznavni vokal je ujel ritem z vrhunskimi glasbeniki: Jelena Ždrale (violina), Marko Gregorič (bas) in Matic Ašič (kitara). Velik del repertoarja sestavlja avtorska uglasbena poezija – verzi Ceneta Vipotnika, Milana Dekleve, Barbare Pogačnik, Radharani Pernarčič, Aleša Mustarja in drugih dobijo glas, ritem in dih.

11.00 
Nagrada Vasje Cerarja 2026 / pogovor z nominirankami in razglasitev 
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) bo letos petič podelilo nagrado Vasje Cerarja za najboljše prevode mladinske in otroške literature, tokrat za prevode stvarne literature, ki je pogosto spregledan, a pomemben formativni žanr za mlade bralce.
Pogovor z nominirankami Stano Anželj (Zgodba o matematiki za življenje; Mladinska knjiga), Stašo Pavlović (Pod zemljo, pod vodo; Mladinska knjiga) in Jasmino Žgank (Z vsemi čuti!; Miš) bo povezovala Diana Pungeršič, nagrado bosta podelili predsednica komisije Ana Barič Moder in predsednica društva DSKP Tanja Petrič.

12.00
Modra preja / predstavitev knjige
Založba Hart
Modra preja nagrajene romanopiske Karin Erlandsson je navdihujoča hvalnica ustvarjalnosti, pripoved o tem, kako pletenje vpliva na tiste, ki pletejo, na njihove bližnje ter na svet okoli njih. Je tudi knjiga o pletenju skozi zgodovino. Prikaže tudi, da pletenje nikoli ni iz mode: generacija Z se navdušuje nad pletenjem kot del trajnostne mode. O knjigi in pletenju se bodo pogovarjale Maja Jug Hartman, Iva Klemenčič, Urša Draž in Živa Rogelj.

13.00
Iza Strehar: Drsenje / predstavitev romana
Založba Beletrina
Iza Strehar je pisateljica, scenaristka in producentka. Napisala je več dramskih besedil, za katera je prejela žlahtno komedijsko pero in nagrado Slavka Gruma, in scenarijev, med drugim za film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel nagrado vesna za najboljši scenarij. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. Ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti - in o tem, da je včasih že to dovolj.

14.00
Beremo Cankarja / predstavitev 
Cankarjeva založba
V mesecu, ko je Cankarjeva založba z izdajo Erotike in vseh Cankarjevih romanov, zbranih v treh knjigah, obeležila 150. obletnico pisateljevega rojstva, se bodo ustvarjalke in ustvarjalci različnih generacij pogovarjali o izkušnjah branja Ivana Cankarja. Pogovor z Ano Svetel, Alojzijo Zupan Sosič, Blažem Šefom in Tino Dobrajc bo vodil urednik Sašo Puljarević.

15.00 
Virginia Woolf: Plovba na široko morje
Založba KUD Police Dubove
Plovba na široko morje (1915), prvi objavljeni roman Virginie Woolf, je ženski bildungsroman z nekaj jasnimi cilji: predstaviti nepredstavljena življenja žensk, raziskati odnose med spoloma in vlogo ženske v družbi. Gre za snovanje novega, eksperimentalnega romana, v katerem avtorica razkriva tudi, pri kom se je literarno navdihovala, ter z ironijo razgalja britanski imperij in mentaliteto njegovih aparatčikov. S prevajalko Jano Unuk se pogovarja Iztok Osojnik. 

16.00 
Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev / predstavitev knjige
Založba Goga
V svoji najnovejši knjigi se antropologinja, pisateljica in literarna teoretičarka Svetlana Slapšak ponovno posveča hrani in kuhinji. Kot zapiše sama, je kuhanje nujni spremljevalec revolucije, pisati o hrani pa pomeni tudi pisati o politiki, kulturi in ljudeh. Koliko zgodb se skriva na naših krožnikih in kako nas zaznamujejo? Pogovor z avtorico bo vodil Jernej Mlekuž. 

17.00 
Irmgard Keun: Gilgi, ena od nas
Založba No! Press
Prvi slovenski prevod kultnega prvenca klasičarke Weimarske republike smo dobili skoraj s stoletnim zamikom, a ga je mogoče brati kot sodobno delo. Zakaj je Gilgi še vedno ena od nas? Gilgi, ki misli, da ji bo emancipacija zlahka uspela, a potem postane neverjetno utrujena. Gilgi, ki verjame, da jo bodo delo, telovadba in disciplina rešili pred propadom. Gilgi, ki razume, da je leto 1931 politično prelomno leto, a ne zmore zares razmišljati o politiki. Spregovorili bomo o sodobnosti romana in današnjem branju Gilgi, ki je in bo - za vedno - ena od nas. 

18.00 
Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče / predstavitev knjige esejev
Založba Goga
V središču nove esejistične zbirke pesnika, pisatelja, režiserja in gledališkega ustvarjalca Vinka Möderndorferja so razmisleki o gledališču in ljudeh, ki ga soustvarjajo. Ni življenja brez gledališča, prav tako ni gledališča brez življenja. Kakšne družbene in čustvene prostore razpira gledališče danes? O avtorjevih dolgoletnih refleksijah o odrskih umetnosti se bo z njim pogovarjala urednica knjige Petra Vidali. 

19.00 
Nikolai Jeffs: Pesmi nekega anarhista / pogovor ob pesniški zbirki 
Založba Hirondelle
Nikolai Jeffs bo predstavil pesniško zbirko, ki vstopa v slovenski prostor kot samosvoj, neposreden in družbeno odprt glas. Gre za poezijo, ki se izmika ustaljenim tokovom: ni elitistična, še manj cinična, pač pa komunikativna in usmerjena k drugemu – k odnosu, skupnosti in svetu. Zbirko dopolnjujejo ilustracije Asje Rost. Z avtorjem se bo pogovarjal Muanis Sinanović, ki v spremni besedi poudari prav to odprtost in zmožnost poezije, da preseže besedilo ter postane prostor povezovanja.
Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Dogodek na FB
Novice | Tor, 5. 3. 2024

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —22. 3. 2024

Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

Novice | Pet, 3. 11. 2023

Enajst novih mest literature

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

Novice | Pon, 23. 10. 2023

Narativi preživetja z gostjo Alenko Zupančič v Frankfurtu


V okviru gostovanja Slovenije kot častne gostje je na knjižnem sejmu v Frankfurtu potekal tudi pogovor “Narativi preživetja” v organizaciji Ljubljane, Unescovega mesta literature. Pogovor je bil prvi v predvidenem nizu letnih pogovorov mreže mest literature, ki bodo na največjem knjižnem sejmu na svetu reflektirali vlogo literature v sodobni družbi v kontekstu skupnih vrednot, kot sta svoboda govora in založniška raznolikost. Tokrat sta se pogovarjala slovenska filozofinja Alenka Zupančič in Aljoša Pužar kot moderator. Islandski pisatelj Sjón je moral udeležbo žal odpovedati.

Resnica ni zgolj preprosto dejstvo, je povedala Alenka Zupančič, ki je dan prej v nabito polni predavalnici sodelovala tudi na zgodovinskem soočenju ljubljanske šole psihoanalize in nemških kolegov, predstavnikov frankfurtske šole. Kajti resnica, ki je onkraj vprašanja natančnosti, ima strukturo fikcije. A čeprav jo izražamo z besedami, ne gre za relativizacijo (moja zgodba proti tvoji), kar je še posebej pomembno v luči trenutnih geopolitičnih konfliktov, ki so bistveno zaznamovali tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu.

V navezavi na spodbujanje raznolikosti v literaturi in svobode govora kot temeljnih vrednot mreže Unescovih mest literature je Alenka Zupančič komentirala, da bi nas svoboda govora pravzaprav morala varovati pred tistimi, ki si lastijo moč, a se je v času cinične politične korektnosti priključila splošnemu spektaklu niča, ki nam onemogoča, da bi sploh videli resnico.

Zaradi čedalje bolj prisotne samocenzure ključni problemi na videz izginejo, ne da bi se karkoli zares spremenilo – le naša sposobnost za kritično soočanje se je zmanjšala, kar pa je povezano tudi z bolj površinskim branjem politično preveč korektnih tekstov, ki nas sploh ne morejo več pripraviti na resnični svet. Simptom našega časa je, da ravnamo ignorantsko, tudi če se resnice zavedamo, na primer v kontekstu podnebne krize, ki jo namesto z radikalnimi spremembami rešujemo z birokracijo.

Ta mreža birokratskih predpisov, ki nam pomaga pozabiti na probleme, je povsem po volji politične desnice, ki si je v perverznem preobratu prilastila celo smeh, je povedala Alenka Zupančič. Medtem ko so politiki, ki se norčujejo iz samih sebe, kršijo lastna pravila in se obnašajo kot opozicija, povzročili, da so transgresije po novem postale domena desnice, se levica pravzaprav ukvarja z reševanjem spodobnosti. Na levici se je nekaj izgubilo, je povedala Zupančič, saj je željo kot takšno v turobnem političnem vzdušju zamenjal perverzni užitek v spektaklih katastrof.

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.