Tukaj živimo
literaturo.

Leta 2024 praznujemo 300. obletnico rojstva filozofa, ki morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli: Immanuela Kanta. 

Ob dveh pogovornih večerih z gosti svetovnega pomena v Cankarjevem domu in konferenci v soorganizaciji Goethe-Instituta, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma, ki se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bomo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja naše največje kulturne institucije – Cankarjevega doma – skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope. Ideja svetlobne instalacije je, da bo ob Kantu in z njim prikazovala tudi misli avtorjev in avtoric, na katere je königsberški filozof vplival ali pa so iz njegove filozofije izhajali.

Vstop na vse dogodke, ki bodo potekali med 6. in 9. novembrom, je brezplačen.

Celoten program dogodkov si lahko ogledate na spletni strani Cankarjevega doma: https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/kant-300.

Na različnih prizoriščih po Ljubljani bodo med 9. in 13. oktobrom potekali stripovski dogodki za ljubiteljice in ljubitelje stripa vseh generacij: razstave, predavanja, pogovori, delavnice, otroški program in seveda tradicionalno stripovsko sejmišče v Kinu Šiška.

Letošnje dogajanje bodo zaznamovali močni avtorski ženski glasovi. Festival bodo obiskale slovita kanadsko-srbska umetnica Nina Bunjevac, ena najbolj prepoznavnih nemških stripark Anna Haifisch ter priznana belgijska ustvarjalka Noémie Marsily. Pod festivalskimi žarometi se bosta znašla tudi francoska stripovska mojstra svetovnega slovesa, izvrstni risar Grégory Panaccione in razvpiti stripovski scenarist Wilfrid Lupano, ekipno pa se bodo predstavili ustvarjalci in ustvarjalke priljubljenega madžarskega zinovskega festivala Ukmukfukk. Oktobra bo v Ljubljani ustvarjal tudi prvi gost novega mednarodnega stripovskega rezidenčnega programa, francoski stripar André Derainne.

Vstop na vse dogodke je brezplačen.

Več o programu si preberite na: https://www.tinta.si

V okviru večletnega projekta med Ljubljano in Angoulêmom, Unescovima mestoma literature, je bil objavljen razpis za slovenskega stripovskega ustvarjalca, ki bo v začetku naslednjega leta en mesec bival v Angoulêmu. Za prijavo je treba do 27. 10. 2024 izpolniti elektronski obrazec.


Razpisni pogoji

Tokratni razpis je namenjen slovenskih stripovskim ustvarjalcem, ki so objavili vsaj eno stripovsko knjigo oz. album. 

Prijavnico je treba izpolniti v angleščini, kot del prijave pa je treba dodati tudi predstavitveni portfolio. 

Obdobje bivanja v Angoulêmu: 15. 1. 2025 do 15. 2. 2025. 

Rok za prijave je 27. 10. 2024.
Prijave, ki bodo prispele po tem roku in prijave, ki ne bodo oddane prek obrazca, ne bodo obravnavane.

Prijave bo ocenjevala žirija s slovenskimi in francoskimi člani. 

Rezultati bodo objavljeni 15. 11. 2024.


Kaj rezidenca ponuja

Rezidenca ponuja namestitev, dodatni delovni prostor v Maison des auteurs, štipendijo v višini 1700 €, kritje potnih stroškov in možnost sodelovanja na mednarodnem festivalu stripa.


O projektu

Rezidenca je del večletnega projekta, s katerim je pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature svoj že uveljavljeni rezidenčni program za pisatelje dopolnila z dodatnim projektom izmenjave med Ljubljano in francoskim Angoulêmom, ki bo v središče postavil strip.

Projekt, ki poteka v sodelovanju s financerjem Francoskim inštitutom v Sloveniji in Cité internationale de la bande dessinée iz Angoulêma, bo utrdil sodelovanje med obema mestoma literature na področju stripa, ustvarjalcem na področju stripa pa bo ponudil stimulativen prostor za nemoteno ustvarjanje, priložnost za izmenjavo znanj, večjo prepoznavnost, promocijo in mednarodno povezovanje.

Osrednja dela projekta sta rezidenčna izmenjava in strokovna delavnica. Obe mesti bosta vsako leto na enomesečni rezidenci sprejeli enega gosta (Ljubljana francoskega, Angoulême slovenskega), ki ga bo vedno potrdila slovensko-francoska strokovna komisija. Obe rezidenčni bivanji bosta potekali v času stripovskih festivalov – to sta Festival stripa Tinta v Ljubljani in Festival international de la bande dessinée v Angoulêmu. Gostje bodo lahko na festivalih sodelovali in predstavljali svoje delo širšemu občinstvu, imeli bodo priložnost za mreženje in spoznavanje dobre prakse.

Projekt bo ob tem še dodatno skrbel za sistematiziran prenos znanja, saj bo v Ljubljani organiziral še strokovno delavnico oz. izobraževanje s področja stripa, ki je v Franciji izjemno dobro razvito in profesionalizirano, v Sloveniji pa še ni dovolj institucionalizirano in konsolidirano. Pri organizaciji tega dela bo sodelovala tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Delavnico oz. izobraževanje, bo enkrat letno potekalo v Ljubljani, bo vodil strokovnjak iz Francije (učitelj na priznanih izobraževalnih ustanovah ali priznani stripovski ustvarjalec), odprto pa bo tudi za širšo javnost. 
 

Samostojnost, neodvisnost, svoboda - kako se odražajo v naših javnih prostorih? Imamo prostore, ki so z njimi še posebej zaznamovani in povezani?

Kolegi iz Lviva v Ukrajini, ki je tako kot mi Unescovo mesto literaure, so nas pozvali, različna Mesta literature, da se odzovemo s svojimi zgodbami. Za pogled iz Ljubljane smo prosili Miloša Kosca, ki je v določenem številu besed zapisal in prispeval spodnje besedilo o Trgu republike.

------

Partnerji iz Lviva so zbrane zgodbe oblikovali v razstavo na prostem, ki so jo postavili na trgu pred Univerzo Ivan Franko v Lvivu. Svoje poglede so prispevali tudi kolegi iz Odesa Unesco City of Literature, Québec, ville de littérature, Nottingham City of Literature, Leeuwarden City of Literature, Milano City of Literature in drugi.
Hvala za povabilo, Lviv City of Literature.

-------

Miloš Kosec
Prosti trg
V slovenščini za mestni trg in za ekonomsko tržišče uporabljamo isto besedo. Zato je vsaj nekoliko ironično, da je edini za vse državljane zares delujoči prosti trg v Ljubljani prostor, ki so ga zasnovali v socializmu. Ljubljana je majhno mesto nasičene slikovitosti. V gostoti stoletnih hiš, baročnih cerkva, slikovitih zavitih ulic in ljubkih trgovinic z unikatnimi spominki je praznina Trga republike sredi mesta neodpustljiva in vsaj malo tudi brezbrižna. Prazna ploščad je v skladu s pozivom njenega modernističnega arhitekta, da se je treba truditi za “mesto kot proces, ne pa kot podobo”, zame še danes predvsem prostor svobode. Če za svobodo velja, da je vedno omejena s svobodo drugega, javni prostor v Ljubljani praviloma omejuje Veliki drugi, ki javne prostore oddaja v najem gostincem, na njih organizira velike prireditve in vedno bolj polni praznino javnega prostora. To pa je praznina, zaradi katere si lahko javni prostor vsak po svoje sploh prisvoji. Trg Republike ravno zaradi v svoje bistvo vgrajene brezkompromisne praznine ni nikoli postal oder reprezentacije vladajoče moči, ampak platforma za proteste in upore: pljuča nekdaj uporniškega mesta in prosto tržišče idej in družbenih mobilizacij.