Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 63 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Tor, 02. 06. 2026

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Splet in subjekt

    Predstavitev knjige

    19.00 | LUDa knjigarna

    Prepišni Prišleki: Okusi in poskusi kratke proze

    Pogovor

  • Sre, 03. 06. 2026

    19.00 | Vodnikova domačija

    O literaturi Afrik | Senegalska literatura na glasbeno podlago skupine Jigeen Ñi

    Bralno-zvočni dogodek

  • Čet, 04. 06. 2026

    18.00 | Konzorcij

    Vid Simoniti: Optimist

    Predstavitev knjige

    19.00 | Vodnikova domačija

    Vodnik po humanistiki | Odložiti delo

    Predavanje

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Vid Karlovšek: Destrukcije

    Predstavitev knjige

    19.00 | Cankarjev dom

    Dr. Jože Pirjevec: Kardelj: socialistični utopist na oblasti

    Predstavitev knjige

  • Tor, 09. 06. 2026

    18.00 | Josipinina knjigarna

    Dejan Koban: Nenadejano

    Predstavitev knjige

    18.00 | Slovenski gledališki inštitut

    Nič več te ni, biografija Mile Kačič

    Predstavitev knjige

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Pogovori s kritiki: Ana Svetel

    Pogovor

    18.00 | Konzorcij

    Igor Harb: Ko Zemlja zdrsne za obzorje

    Predstavitev knjige

  • Sre, 10. 06. 2026

    18.00 | Knjigarna Beletrina

    Iza Strehar: Drsenje

    Predstavitev knjige

    18.00 | Vodnikova domačija

    Tomaž Mihelič: Črno-beli svet

    Predstavitev knjige

  • Čet, 11. 06. 2026

    18.00 | Rajski vrt Muslimanskega kulturnega centra

    Knjižnica pod krošnjami | Od Kosovelove Evrope do Evrope danes

    Pogovor

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Literarni večer z Iskro Penevo in Seto Knop

    Pogovor

  • Pet, 12. 06. 2026

    20.00 | ŠKUC

    33. literarno–glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST | Predstavitev s prevajalske delavnice škotske in slovenske poezije

  • Sre, 17. 06. 2026

    18.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Pesniški večer makedonskega pesnika Zorana Jakimoskega

    Literarni večer

  • Čet, 18. 06. 2026

    18.00 | Knjižnica Šiška

    Strip akademija 5: Znanost za Cortom Maltesejem

    Predavanje

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Aleš Mustar: Nad rušo

    Predstavitev knjige

    19.00 | Vodnikova domačija

    Festival Jadranski val | Pred začetkom je bila beseda – morje. Odiseja in Iliada

    Pogovor ob ponatisu knjig

  • Pet, 19. 06. 2026

    19.00 | Vodnikova domačija

    Festival Jadranski val | Svoboda po jadransko

    Pogovor

    20.30 | Vodnikova domačija

    Festival Jadranski val | Drago Mislej – Mef in zasedba Novele

    Koncert

  • Sob, 20. 06. 2026

    16.00 | Švicarija

    Poletje v Tivoliju 2026 | Twilight Zine

    Mednarodni sejem zinov in umetniških publikacij

    19.00 | Vodnikova domačija

    Festival Jadranski val | Jurica Pavičić: Rdeča voda in globalni jug

    Predstavitev knjige

    21.00 | Vodnikova domačija

    Festival Jadranski val | Uvod v projekcijo filma O mačkah in ljudeh

    Pogovor in ogled filma

  • Pon, 22. 06. 2026

    20.00 | Knjigarna Azil

    Marko Hočevar: Od nacionalnega do kompradorskega kapitalizma

    Pogovor ob izidu knjige

    20.00 | Vodnikova domačija

    Izbrano | Aleksandar Hemon: Svet in vse v njem

    Predstavitev knjige

  • Tor, 30. 06. 2026

    20.00 | Klub Monokel

    Urša Majcen: Živali v naletu

    Predstavitev knjige

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Tor, 30.6.2026 | 20.00

Urša Majcen: Živali v naletuPredstavitev knjige

Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.

Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.

Predstavitev bo spremljala Lia Lović na klaviaturi.
Vstopnice: Dogodek je brezplačen
Dogodek na FB
Novice | Sre, 6. 3. 2024

Rezidenca v vili Joana (Španija)Barcelona vabi pisatelje in prevajalce, da se prijavijo

Unescovo mesto literature Barcelona vabi tako pisatelje in pisateljice (iz mest literature oz. s tematsko navezavo na Barcelono) kot tudi prevajalce in prevajalke (prednostno tiste, ki prevajajo avtorje in avtorice iz Barcelone), da se prijavijo na razpis za rezidenco. Prijava naj vsebuje projekt, ki je povezan z Barcelono.

Rezidenca v vili Joana v nacionalnem parku Collserola traja tri tedne. Več informacij na spodnji povezavi. Dosedanji gostje so posebej pohvalili čudovito mirno lokacijo in kreativno singergijo z drugimi rezidenti in rezidentkami.

Rok za prijavo: 17. 3. 2024

Več informacij

Novice | Tor, 5. 3. 2024

Festival Literature sveta – Fabula1. 3. —22. 3. 2024

Mednarodni festival, ki poteka že od leta 2003 in je gostil številne odmevne goste, bo letos potekal od 1. do 22. marca, na njem pa se bodo zvrstili številni dogodki. Letošnji tuji gosti so tako Mircea Cărtărescu s knjigo Lepe tujke, Pol Guasch s knjigo Napalm v srcu, Lucie Faulerová s knjigo Objela me bo smrt, Milena Marković s knjigo Otroci, Marija Stepanova s knjigo Z one strani, Kapka Kassabova s knjigo Meja in Georgi Gospodinov s knjigo Časovno zaklonišče.

Festivalske knjige bodo, tako kot vsako leto, na voljo po deset evrov.

Celoten program si ogledate na https://festival-fabula.org/2024/sl/

 

Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

Novice | Pet, 3. 11. 2023

Enajst novih mest literature

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.