Tukaj živimo
literaturo.

Mesto literature Wonju razpisuje edinstveno priložnost za enega pisatelja oziroma pisateljico iz drugih Unescovih mest literature, da osem tednov preživi v kulturnem centru Toji v Wonjuju v Južni Koreji. Program rezidenčnega ustvarjanja je namenjen spodbujanju kulturne izmenjave in prijateljstva med mesti literature po vsem svetu.

Podrobnosti o rezidenci

• Kdo se lahko prijavi: pisatelji oz. pisateljice iz mest literature ali tisti, ki imajo tesno povezavo z mestom literature.
• Rok za prijavo: 31. maj
• Objava izbranega kandidata: do 27. junija
• Lokacija: Kulturni center Toji
• Trajanje: Osem tednov (od 1. septembra do 31. oktobra)

Ugodnosti

• Povratna letalska vozovnica
• Lokalni prevoz (ob prihodu in odhodu)
• Prehrana v kulturnem centru Toji
• Namenska soba za pisanje v kulturnem centru Toji

Zahteve za prijavo

• Pošljite dokument v obliki .docx (Microsoft Word): 1.000–2.000 besed, velikost pisave 11–12), v katerem je naslednje:
• Podatki o vas
• Vaša literarna dela, dosežki in nagrade
• Vaše izkušnje na literarnem področju
• Zakaj bi se radi udeležili rezidenčnega programa v Wonjuju
• Navedite državo in mesto literature, kjer trenutno prebivate (ali dokazilo o prejšnjem prebivališču, če je ustrezno).

Upoštevajte: Prijave, ki presegajo omejitev števila besed ali vključujejo dodatne materiale, ne bodo upoštevali.

Jezik: Zahtevana je angleščina z minimalno stopnjo B2.

Izbor in obveščanje: Prijave bo v dveh stopnjah pregledala neodvisna komisija. O izboru bodo obvestili do 27. junija.

Med rezidenco

• Za izbranega pisatelja oziroma pisateljico ni posebnih zahtev.
• Namen je zagotoviti sproščeno in navdihujoče okolje za ustvarjalno delo.
• Imeli boste priložnost za povezovanje z drugimi korejskimi in mednarodnimi pisatelji ter umetniki, ki bodo v istem obdobju prebivali v kulturnem centru Toji (približno 16–19 oseb).

Oddaja prijave

Svojo prijavo pošljite na e-naslov wonjucityoflit@korea.kr najpozneje do 31. maja.

Granada, Unescovo mesto literature (Granada Ciudad de Literatura Unesco), je razpisala poziv za rezidenco novembra 2024.

Kaj ponujajo:
* 30-dnevno nastanitev za dva pisatelja/pisateljici od 4. novembra do 3. decembra
* Krijejo potne stroške

Pogoji:
* Vsaj 2 izdani knjig (ne v samozaložbi)
* Znanje angleščine ali španščine
* Povzetek literarnega projekta med bivanjem v Granadi

Rok za oddajo vlog: 20. junij 2024.

Vsi pogoji in druge informacije so na voljo tu.

Ni samoumevno, da lahko v slovenščini beremo toliko dobrih knjig!

V pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s skupnostjo založnikov v parku Zvezda organiziramo deveti knjižni Sejem na zraku.

Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi, in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig.
Vabimo na celodnevni knjižni sejem in spodbujamo:

Podarimo si knjige!

Od jutra do noči bomo razprostrli stojnice in mize, obložene z najboljšim, kar v tem trenutku ponujajo založniki in založnice. Za sejem pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi veliko knjižnih novosti. Številni bodo prisotni na svojih stojnicah, na voljo za srečanja, pogovore in predstavitve knjig. Na sejemskem odru, ki se odpira točno ob 10.00 s sejemsko glasbeno budnico, se bodo do večera vrstili pogovori, branja in predstavitve knjig.

PODPISOVANJE in PORISOVANJE KNJIG
Na sejmu se bodo vrstila tudi podpisovanja in porisovanja avtorjev in avtoric. Program bo objavljen kmalu.

SEJEM in DRUŽENJE V NOČ
Sejem bo odprt vse do 22. ure, za prijetno vzdušje bo osvetljen z namiznimi svetilkami!

SEJEMSKI ODER
Pogovori in predstavitve knjig se bodo odvijali tudi na sejemskem odru. Program objavimo kmalu:)

SEJEMSKA PONUDBA ZA TUJE OBISKOVALCE
Sejem v parku Zvezda vsako leto obiščejo tudi številni tuji obiskovalci in obiskovalke in zanje bomo letos na info stojnici ponudili izvrsten nabor naših avtorjev in avtoric v prevodih.

Tovarna rezidenc

Prejšnji teden se je v Ljubljani mudila partnerska delagacija iz Angoulêma, ki sodeluje pri projektu La fabrique des résidences (Tovarna rezidenc). Projekt pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani predstavlja izhodišče za rezidenčno izmenjavo med obema mestoma literature, za kar smo si že več let prizadevali. Ljubljanska pisarna skrbi za stripovsko izmenjavo, projekt pa vkljčuje tudi program, povezan z animacijo, za kar bo skrbelo Društvo slovenskega animiranega filma.

Iz Francije so se srečanja udeležili župan Xavier Bonnefont, podžupan Gérard Desaphy, predstavnik mesta literature Sylvain Pothier-Leroux, Frédéric Cros (Pôle Image Magelis) in Vincent Eches (Cité internationale de la Bande Dessinée et de l’Image). Iz Slovenije so bili prisotni predstavniki in predstavnice mesta literature, mestne občine, DSAF, Francoskega inštituta in ALUO.

Francoski delegaciji smo v Kinodvoru predstavili nekaj slovenskih animiranih filmov (tudi s francoskimi koproducenti), delovanje osrednje stanovske organizacije za animacijo in nekaj ključnih projektov. Delovanje na področju stripa in slovensko stripovsko srenjo pa so gostom podrobno predstavili Katerina Mirović, Tanja Skale, Izar Lunaček, Pia Nikolič in Zala Zagoršek Golob.

V projektu sta na področju stripa predvideni dve enomesečni rezidenci za slovenske ustvarjalce in ustvarjalke v Franciji in dve za francoske v Ljubljani. Prvi gost ali gostja iz Francije bo v Ljubljani že letos jeseni v času festivala Tinta. Del izmenjave bo tudi ločen izobraževalni program na področju stripa, ki ga bomo s francoskim ustvarjalcem ali ustvarjalko izvedli v sodelovanju z ALUO.



Od fanzinov do diverzifikacije

Institucionalizacija stripa ima v Sloveniji tako dolgo zgodovino kot samostojna država, saj založba Forum Ljubljana (in revija Stripburger) obstaja že več kot tri desetletja. Njeni začetki so bili povezani z alternativno produkcijo in povezovanjem z različnimi regijami bivše skupne države. Toda strip, ki ni več zgolj žarišče nostalgije, se je predvsem v zadnjih letih začel bliskovito razvijati in dosegati nova, številčnejša in bolj raznolika občinstva od mladih do starih. K razvijanju občinstva je pripomogel tudi festival Tinta, ki strip predstavlja in promovira kot umetniško in literarno formo, ki se odlično vključuje tudi v širši družbeni prostor (denimo tudi z murali in razstavami na prostem), obenem pa se dobro povezuje z drugimi sektorji.

Čeprav strip ponekod še vedno naleti na predsodke, pa je v glavnem sprejet tudi v šolah in knjižnicah, vključen pa je tudi v ocenjevanje za zlate hruške; ta izjemen dosežek je nedvomno plod truda vseh, ki delujejo na področju stripa pri nas. Strip je, ne nazadnje, prisoten tudi v učnih programih srednjih šol in akademije, kar je korak v pravo smer glede profesionalizacije, vendar pa, kot ugotavlja založba VigeVageKnjige, ki je v preteklosti že organizirala strokovne posvete in izobraževanja, področje stripa še nima dovolj razvite strokovne terminologije in sistematiziranega izobraževanja o stripovski kritiki.