Tovarna rezidenc
Prejšnji teden se je v Ljubljani mudila partnerska delagacija iz Angoulêma, ki sodeluje pri projektu La fabrique des résidences (Tovarna rezidenc). Projekt pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani predstavlja izhodišče za rezidenčno izmenjavo med obema mestoma literature, za kar smo si že več let prizadevali. Ljubljanska pisarna skrbi za stripovsko izmenjavo, projekt pa vkljčuje tudi program, povezan z animacijo, za kar bo skrbelo Društvo slovenskega animiranega filma.
Iz Francije so se srečanja udeležili župan Xavier Bonnefont, podžupan Gérard Desaphy, predstavnik mesta literature Sylvain Pothier-Leroux, Frédéric Cros (Pôle Image Magelis) in Vincent Eches (Cité internationale de la Bande Dessinée et de l’Image). Iz Slovenije so bili prisotni predstavniki in predstavnice mesta literature, mestne občine, DSAF, Francoskega inštituta in ALUO.
Francoski delegaciji smo v Kinodvoru predstavili nekaj slovenskih animiranih filmov (tudi s francoskimi koproducenti), delovanje osrednje stanovske organizacije za animacijo in nekaj ključnih projektov. Delovanje na področju stripa in slovensko stripovsko srenjo pa so gostom podrobno predstavili Katerina Mirović, Tanja Skale, Izar Lunaček, Pia Nikolič in Zala Zagoršek Golob.
V projektu sta na področju stripa predvideni dve enomesečni rezidenci za slovenske ustvarjalce in ustvarjalke v Franciji in dve za francoske v Ljubljani. Prvi gost ali gostja iz Francije bo v Ljubljani že letos jeseni v času festivala Tinta. Del izmenjave bo tudi ločen izobraževalni program na področju stripa, ki ga bomo s francoskim ustvarjalcem ali ustvarjalko izvedli v sodelovanju z ALUO.
Od fanzinov do diverzifikacije
Institucionalizacija stripa ima v Sloveniji tako dolgo zgodovino kot samostojna država, saj založba Forum Ljubljana (in revija Stripburger) obstaja že več kot tri desetletja. Njeni začetki so bili povezani z alternativno produkcijo in povezovanjem z različnimi regijami bivše skupne države. Toda strip, ki ni več zgolj žarišče nostalgije, se je predvsem v zadnjih letih začel bliskovito razvijati in dosegati nova, številčnejša in bolj raznolika občinstva od mladih do starih. K razvijanju občinstva je pripomogel tudi festival Tinta, ki strip predstavlja in promovira kot umetniško in literarno formo, ki se odlično vključuje tudi v širši družbeni prostor (denimo tudi z murali in razstavami na prostem), obenem pa se dobro povezuje z drugimi sektorji.
Čeprav strip ponekod še vedno naleti na predsodke, pa je v glavnem sprejet tudi v šolah in knjižnicah, vključen pa je tudi v ocenjevanje za zlate hruške; ta izjemen dosežek je nedvomno plod truda vseh, ki delujejo na področju stripa pri nas. Strip je, ne nazadnje, prisoten tudi v učnih programih srednjih šol in akademije, kar je korak v pravo smer glede profesionalizacije, vendar pa, kot ugotavlja založba VigeVageKnjige, ki je v preteklosti že organizirala strokovne posvete in izobraževanja, področje stripa še nima dovolj razvite strokovne terminologije in sistematiziranega izobraževanja o stripovski kritiki.