Tukaj živimo
literaturo.

Šiška, sobota, 19. september 2026

Šiška Open je vsakoletni dogodek, ki poveže šišenske kulturne organizacije, ustvarjalke in ustvarjalce ter ponudi celodnevno sobotno druženje in spoznavanje Kulturne četrti Šiška. Njen del je tudi literarna Šiška!!! V Šiški živi Vodnikova domačija in so knjigarne in je mestna knjižnica in je Center ilustracije, v njej živijo tudi številni avtorji in avtorice in vi, ki berete. Vabimo na dan odprtih vrat, kjer se bomo družili in spoznavali. 

Program je brezplačen, na nekatere dogodke se je treba prijaviti. 
 

Program

10.00–18.00

Vrt Vodnikove domačije
Sejem rabljenih knjig in plošč 

Naj dobre knjige in plošče ne obtičijo! Prinesite jih na sejem rabljenih knjig in plošč, ki ga postavljamo na dvorišču Domačije, in poklepetajte s Šiškarji in Šiškaricami.

Vabljeni vsi, za brezplačni najem prostora pišite na pisarna@mestoliterature.si.
V primeru dežja sejem odpade. 

10.00–12.00 

Vodnikova domačija: Center ilustracije in atelje Mete Wraber

Center ilustracije in odprti atelje Mete Wraber

Na Vodnikovi domačiji si najprej ogledamo Center ilustracije, nato pa se s kolesi odpravimo na obisk ateljeja ilustratorke Mete Wraber, ki dela in ustvarja v Šiški.

Število mest je omejeno. Prijave na marusa.uhan@divjamisel.org

11.00–12.00 

Vodnikova domačija

NEDELCE, redni nedeljski otroški program domačije

Jure Engelsberger: O treh zajčkih / predstava kamibišaj / 4 +

V kamišibaj predstavi Jure Engelsberger pripoveduje pustolovsko zgodbo O treh zajčkih (Mladinska knjiga, 2024), ki nas popelje na dogodivščino, ki so jo zajčki spletli z druščino pošasti, prijateljev in naključnih znancev.

12.00–14.30

Kolesarsko vodstvo po šišenskih knjigarnah in knjižnici

Vodstvo začenjamo v knjigarni Pri kamniti mizi na Vodnikovi domačiji, pot nadaljujemo proti Knjižnici Šiška in knjigarnam Morfem, Primus in Šiškla. Tam se druženje ob 15.00 nadaljuje z branjem poezije. 

Število mest je omejeno. Prijave zbiramo na pisarna@mestoliterature.si

15.00–16.00

Knjigarna Šiškla

Šišklozija: Dramske igralke in igralci v živo berejo poezijo

Igralki Pia Zemljič in Jana Zupančič ter igralec Blaž Šef bodo v živo in neponovljivo brali slovensko poezijo. 

18.00–18.30

Razstavni prostor Centra ilustracije na Vodnikovi domačiji

Vodstvo po razstavi naslovnic knjižne zbirke Kondor

Knjižna zbirka Kondor Mladinske knjige praznuje 70 let. Po manjši razstavi, ki razgrinja naslovnice 70 let, nas bo peljal sedanji urednik zbirke in Šiškar Andrej Ilc. 

19.00–20.30

Vrt Vodnikove domačije

Literarna Šiška / predstavitev časopisa in večer resničnih zgodb iz Šiške

Ob dnevu odprtih vrat smo pripravili časopis oz. hišni list, ki predstavlja del literarne Šiške, in pripravili večer resničnih zgodb, ki jih za časopis in večer prispevajo: Andrej Ilc, Igor Harb, Aljoša Harlamov, Irena Matko Lukan, Agata Tomažič, Sebastijan Pregelj.

V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v Knjigarni pri kamniti mizi.

Literarni program Šiška Open / Odprte Šiške v sodelovanju s partnerji pripravlja pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Program Ljubljane, Unescovega mesta literature podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS. 

Celotni mega program Šiška Open / Odprte Šiške, ki se bo od jutra do polnoči odvijal na številnih lokacijah v Šiški  v sodelovanju s šišenskimi kulturnimi organizacijami koordinira Kino Šiška, podpira ga Turizem Ljubljana. 

 

FB DOGODEK

SPLETNA STRAN

Unescovi mesti literature Ljubljana in Angoulême v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Ljubljani z veseljem sporočata, da je strokovna žirija izbrala stripovska ustvarjalca, ki jima bo omogočeno enomesečno bivanje na ustvarjalni rezidenci. Jeanne Sterkers bo en mesec preživela v Ljubljani, Martin Ramoveš pa en mesec v Angoulêmu. Obe rezidenci potekata v času mednarodnih stripovskih festivalov.

Jeanne Sterkers (1998) je ilustratorka in striparka, dejavna v kolektivih La Fourrière  in Girlxcott. V Ljubljani se bo posvetila predvsem raziskovanju in razvijanju izraza za obsežnejši stripovski projekt, ki bo izšel pri založbi Actes Sud. Žirijo je prepričala s striovskim izrazom, ki temelji na prelivanju skrbno izbranih barv in pogosto zgolj nakazanih robovih. Sosledje njenih sličic dopušča ritmične premore, v katerih v ospredje stopijo naravne ali urbane krajine, ki tudi brez besed pomembno prispevajo k ustvarjanju vzdušja. Razstava del Jeanne Sterkers bo oktobra postavljena na ogled v galeriji Centra ilustracije na Vodnikovi domačiji v Šiški.

Martin Ramoveš (1989) je stripar in glasbenik. Izdal je več stripovskih albumov, tudi v povezavi z glasbo, nazadnje tri albume iz cikla petih avtohtonih domačijskih povesti o temačni in prav nič idilični podobi slovenskega podeželja v preteklosti. Cikel, ki navdih čepa iz preteklosti Poljanske doline nad Škofjo Loko in ljudskega pripovednega izročila, skupaj ustvarjata Martin in Janez Ramoveš. Martin Ramoveš je žirijo prepričal s svojo artikuliranostjo, predanostjo in širšo umetniško vizijo. Risba iz njegovih zadnjih albumov temelji ostrih potezah, močnih kontrastih in šrafurah, ki ustvarjajo nekoliko temačno vzdušje. K temu učinku še dodatno pripomorejo silhuete, ki domiselno prehajajo med pozitivom in negativom.

Zahvaljujemo se vsem, ki so se prijavili. Visoka kvaliteta prijav ne priča samo o živahnosti stripovskih krogov v Sloveniji in Franciji, temveč je tudi potrditev pomembnosti projekta. Izmenjava na področju stripa ponuja stimulativen prostor za nemoteno ustvarjanje, priložnost za izmenjavo znanj, večjo prepoznavnost, promocijo in mednarodno povezovanje.
 

Živimo v času, ko avtoritarne sile poskušajo utišati resnico, solidarnost in sočutje. In čeprav smo od neskončne spirale dehumanizacije človeka morda že utrujeni, je upor edino, kar ostane. A upor ni nujno zgolj fizično dejanje teles na ulicah; lahko zavzame tudi drugačno obliko kot kulturni, umetniški, domišljijski ali intelektualni odziv na aktualne družbene razmere. Deveta edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami bo v duhu zaostrenih časov premišljala plodovite strategije upora.

Med 11. in 16. avgustom ste vabljeni na poletni teden brezplačnih filmskih projekcij in kritičnih pogovorov. Kot vedno, bo festival tudi letos spremljala premična knjigarna s tematskim izborom knjig. Kupi knjigo, zavzemi stališče!

Spored

Festival pripravljata Slovenska kinoteka in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature (zavod Divja misel) v sodelovanju z Moderno galerijo (MG+MSUM).

FELA Literacy Award 2026, ki jo vsaki dve leti podeljuje Zveza evropskih bralnih društev (Federation of European Literacy Associations – FELA) za izjemne in inovativne prakse na področju spodbujanja bralne pismenostil je prejela Pionirska - Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo!

Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je letošnja prejemnica prestižne mednarodne nagrade FELA Literacy Award 2026.

Pionirska je nagrado prejela za projekt Znak zlata hruška (The Golden Pear Quality Badge) ter Moja najljubša zlata hruška, ki predstavljata zgled dobre prakse pri vrednotenju kakovostne mladinske knjižne produkcije in spodbujanju branja med otroki in mladimi.

Nagrado so podelili na 24. Evropski konferenci o bralni pismenosti, ki pravkar poteka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Konferenco soorganizirajo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Zveza evropskih bralnih društev (FELA) ter številni nacionalni in lokalni partnerji. Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Ob tem je direktorica Mestne knjižnice Ljubljana dr. Teja Zorko povedala: »Mednarodna nagrada FELA je veliko priznanje za dolgoletno strokovno delo Pionirske in vseh sodelavcev, ki že desetletja predano razvijajo področje mladinske književnosti, knjižničarstva in promocije branja. Posebej nas veseli, da je mednarodna strokovna javnost prepoznala projekt zlata hruška kot zgled inovativne prakse, ki mladim bralcem, njihovim mentorjem in družinam pomaga odkrivati kakovostne knjige ter krepi kulturo branja. To priznanje razumemo kot potrditev, da lahko s strokovnim znanjem, sodelovanjem in dolgoročno vizijo pomembno prispevamo k razvoju bralne pismenosti tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru.«

Po mnenju odbora projekt pomembno prispeva k razvoju bralne pismenosti in širjenju kakovostne literature za otroke in mladino ter krepi motivacijo za branje v širši slovenski skupnosti.
Posebej je bila izpostavljena tudi nova pobuda Moja najljubša zlata hruška, ki je v šolskem letu 2025/2026 prvič aktivno vključila mlade bralce v izbor njihove najljubše knjige s seznama knjig, nagrajenih z znakom kakovosti zlata hruška. Po oceni odbora pobuda uspešno spodbuja sodelovanje otrok in mladih ter krepi razumevanje branja kot skupne kulturne izkušnje.

Pionirska deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana kot nacionalni kompetenčni center za področje mladinskega knjižničarstva. Je osrednja slovenska ustanova na področju mladinske književnosti, knjižničarstva in promocije branja.

Sistematično zbira, raziskuje in posreduje informacije o slovenski in prevedeni mladinski književnosti, skrbi za specializirane arhive ter organizira številna strokovna izobraževanja in srečanja za knjižničarje, pedagoge, urednike, založnike in mentorje branja.

Njena najpomembnejša strokovna publikacija je Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki predstavlja edinstven kritični pregled letne produkcije mladinske književnosti v Sloveniji.

ZLATA HRUŠKA, več kot znak kakovosti
Projekt zlata hruška je prepoznaven nacionalni sistem strokovnega vrednotenja kakovostnih knjig za otroke in mladino.

Vsako leto strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig oceni celotno letno produkcijo knjig za otroke in mlade v slovenskem jeziku. V odboru sodelujejo strokovnjaki Pionirske, knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana ter zunanji sodelavci različnih strok. Znak kakovosti Zlata hruška predstavlja zanesljivo priporočilo za strokovno in splošno javnost – od vrtcev, šol, knjižnic in knjigarn do družin, založnikov ter vseh ljubiteljev kakovostne mladinske literature.

Začetki sistematičnega vrednotenja mladinskih knjig segajo v leto 1972, ko so bila v reviji Otrok in knjiga prvič objavljena priporočila kakovostnega mladinskega branja. Današnji sistem je rezultat več kot petdesetletnega razvoja, raziskovanja in strokovnega dela več generacij sodelavcev Pionirske.

Ime zlata hruška se je prvič pojavilo leta 2008 ob 60-letnici Pionirske in slovenskega mladinskega knjižničarstva.

PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA
Iz znaka kakovosti se je leta 2010 razvilo še priznanje zlata hruška, ki ga vsako leto prejmejo najodličnejše mladinske knjige v štirih kategorijah:
• izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga,
• izvirna slovenska mladinska poučna knjiga,
• prevedena mladinska leposlovna knjiga,
• prevedena mladinska poučna knjiga.

Od leta 2021 priznanje podeljujeta Pionirska in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, pri izboru pa sodeluje neodvisna sedemčlanska komisija, sestavljena iz uglednih šolskih in mladinskih knjižničarjev ter strokovnjaka s področja vizualne umetnosti. S tem je priznanje zlata hruška postalo vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke in mladino.
Prejeta nagrada FELA predstavlja pomembno mednarodno priznanje dolgoletnemu strokovnemu delu Pionirske ter potrjuje, da slovenski model vrednotenja kakovostne mladinske literature in spodbujanja branja sodi med najbolj inovativne in zgledne evropske prakse.