Tukaj živimo
literaturo.

Ljubljana je eno od 42 svetovnih Unescovih mest literature.

  • Čet, 01. 02. 2024

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Reflektor: kako se oblast kaže skozi arhitekturo

    Pogovor o literaturi in arhitekturi

    19.00 | Vodnikova domačija Center

    Anja Zag Golob: watson 

    Pogovor in branje

  • Pet, 02. 02. 2024

    17.00 | Moderna galerija

    Feministične prihodnosti

    Vodstvo po razstavi in okrogla miza

    17.00 | Vodnikova domačija Center

    Vodnikovanje 2024: Vodeni sprehod in vodstvo po rokopisni zbirki

    266. rojstni dan Valentina Vodnika

  • Sob, 03. 02. 2024

    10.00 | Vodnikova domačija Center

    Vodnikovanje 2024: Vodeni sprehod in vodstvo po rokopisni zbirki

    266. rojstni dan Valentina Vodnika

  • Pon, 05. 02. 2024

    19.00 | LUD Literatura

    Umetna Inteligenca v kulturi: UI in prevajanje

    Pogovor o literaturi

  • Tor, 06. 02. 2024

    13.30 | KUD Police Dubove

    Mojstrski webinar za moderatorje bralnih klubov

    Spletno izobraževanje

    18.00 | Slovanska knjižnica

    Lidija Golc: Torzo in Skorje

    Pesniški večer

    19.00 | Vodnikova domačija Center

    Izbrano | Jedrt Maležič: Dvoliki

    Predstavitev knjige

  • Sre, 07. 02. 2024

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Forum Verborum #9

    Literarno srečanje

    19.00 | Cankarjev dom

    Salon z razgledom: Vladimir Tabašević

    Literarni večer

  • Čet, 08. 02. 2024

    09.30 | Knjižnica Prežihov Voranc

    Zajtrk ob poeziji: Milan Dekleva in Petra Koršič

    Literarni pogovor

    17.00 | Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)

    Predstavitev pridobitev knjižnične zbirke NUK v letu 2023

    Predstavitev, razstava, ogled knjižnice in razstave

    19.00 | Cankarjev dom

    Za Prešernom

    Literarni večer

  • Sob, 10. 02. 2024

    11.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Simona Hamer: Dramska platforma

    Delavnica kritičnega pisanja

  • Ned, 11. 02. 2024

    18.00 | Švicarija

    Večer z Manco Košir: Miljana Cunta in Dušan Šarotar

    Literarni pogovor

  • Pon, 12. 02. 2024

    20.00 | ŠKUC

    Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin: Mesto kot psihološka operacija

    Pogovor z avtorjem

  • Tor, 13. 02. 2024

    13.30 | KUD Police Dubove

    Mojstrski webinar za moderatorje bralnih klubov

    Spletno izobraževanje

  • Sre, 14. 02. 2024

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Sledi preteklosti: Speči metulji 

    Pogovor o pesnici Adi Škerl

    19.00 | LUD Literatura

    Literatura in popularna kultura: "Usta na usta, krive so črke"

    Pogovor o literaturi in popularni kultrui

    19.00 | Vodnikova domačija Center

    Vodnik po humanistiki: Evropa? | Evropa in religija

    Pogovor o knjigi

    20.00 | Cankarjev dom

    Almini večeri: Evald Flisar

    Literarni večer

  • Čet, 15. 02. 2024

    09.00 | Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)

    Seminar za neformalne založnike

    Spletni seminar

    20.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Lenart Sušnik: Napalm

    Predstavitev pesniške zbirke

  • Pet, 16. 02. 2024

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Vinko Möderndorfer: Poezija v mestu 

    Pogovor z avtorjem

  • Pon, 19. 02. 2024

    20.00 | KUD Police Dubove

    Slovanski bralni klub: Nekropola

    Spletno srečanje

  • Tor, 20. 02. 2024

    17.30 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Revija Nebulae: Delavnice kreativnega pisanja

    18.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Polona Wallas: Zapisano v telesu

    Pogovori s kritiki

    20.00 | Channel Zero, AKC Metelkova mesto

    Ignor II / 2024

    Literarno-performativni večer

  • Čet, 22. 02. 2024

    19.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Tatjana Plevnik: Pišmeuk

    Predstavitev knjige

    19.00 | Vodnikova domačija Center

    Izbrano | Gerda Blees: Mi smo svetloba

    Pogovor z avtorico

  • Pon, 26. 02. 2024

    20.00 | Cankarjev dom

    Fabula pred Fabulo – Mircea Cărtărescu

    Pogovor z avtorjem

  • Tor, 27. 02. 2024

    19.00 | Knjižnica Otona Župančiča

    Karin Komljanec: MGL v MKL med odrom in literaturo

    Pogovor o gledališču in literaturi

  • Sre, 28. 02. 2024

    19.30 | Knjižnica Šiška

    Ilonika: saga o cesarju Feliksu 2

    Predstavitev knjige

  • Čet, 29. 02. 2024

    20.00 | Center za poezijo Tomaža Šalamuna

    Lara Božak: Z luknjami v prepihu

    Predstavitev pesniške zbirke

Že mimoPrihaja
  • Dogodki | Pon, 26.2.2024 | 20.00
  • Cankarjev dom

Fabula pred Fabulo – Mircea CărtărescuPogovor z avtorjem

V okviru programa Fabula pred Fabulo se nam bo s pogovorom o knjigi Lepe tujke kot prvi izmed Fabulinih avtorjev in avtoric predstavil Mircea Cărtărescu.

Knjiga Lepe tujke se poigrava z avtofikcijo, saj v njej spremljamo pisatelja Cărtărescuja in njegove dogodivščine. Kot je zapisal v uvodu, zgodbe »temeljijo na resničnih dogodkih in osebah, je pa v njih dosti več fikcije, kot se zdi na prvi pogled«. V zgodbi Antraks prejme nenavadno in nepričakovano pismo z Danskega, ki vsebuje sumljiv beli prah, ob čemer občuti precejšnjo paniko, zato nevarno pošiljko preda policiji, kjer pa se začnejo dogajati absurdne stvari. V drugi, najdaljši in naslovni zgodbi Lepe tujke mu sledimo v Francijo na gostovanje romunskih pisateljev, kjer spet doživljamo razne bizarnosti, začinjene z dobro mero humorja. Zadnja zgodba, Bacovijanska, pa je satirična obravnava literarne scene in njene samozadostnosti. V njegovih delih, polnih humorja, satire in grotesknosti, se brišejo meje med fantastičnim in običajnim, nadnaravnim in naravnim, med objektivnim in subjektivnim. Cărtărescu ustvarja lastno enciklopedijo resničnosti in sna, ki ju postavlja v okvir biografizma, avtoreferenčnosti in magičnega realizma. Tako nastane nova poetika, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno literarno zvrst, zato je prevajanje kateregakoli od Cărtărescujevih del praviloma velik prevajalski zalogaj. Zbirka (avto)biografskih kratkih zgodb Lepe tujke, začinjenih s precejšnjim odmerkom (samo)ironije – Cărtărescu se namreč zna zelo dobro pošaliti tudi na svoj račun –, je neusmiljena satira o tuzemskem življenju pisateljev.« Lepe tujke so pravo zmagoslavje slogovne spretnosti in humorne sproščenosti, ki ne bo nikogar pustilo ravnodušnega.

Roman je prevedel Aleš Mustar.

Pogovor z avtorjem bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
Produkcija: Festival Fabula, Beletrina in Cankarjev dom
Vstopnice: Brezplačne vstopnice
Kupi vstopnico
Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Novice | Sre, 7. 2. 2024

Herlina Suhesti in Valeska Angelo Torres v LjubljaniLetošnji gostji rezidenčnega programa Writer in the Park

Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature z veseljem objavlja imeni letošnjih izbranih gostij literarne rezidence “Writer in the Park” v Švicariji: Herlina Suhesti (Džakarta) in Valeska Angelo Torres (Rio de Janeiro). Pisateljici je izbrala strokovna žirija, ki je pregledala 100 vlog iz 30 mest literature s celega sveta. Kot je dejala žirija, so bile letošnje prijave na splošno nadpovprečno kvalitetne, zato je bila izbira toliko težja. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in strokovna žirija sta še posebej zadovoljni, da sta bili izbrani avtorica iz Džakarte, mesta, ki je v zadnjih letih prednjačilo po številu prijav, in avtorica iz Ria de Janeira, mesta, ki se je mreži pridružilo lani.


 


Herlina Suhesti, Džakarta, Indonezija

 

Herlina Suhesti (1982), ki objavlja pod imenom Herlinatiens, je pisateljica iz Indonezije. Objavila je več romanov in zbirk poezije. Njen kontroverzni prvi roman z naslovom Rob lezbijke (2003), ki velja za transgresivno delo glede spolnih in verskih norm v Indoneziji, je bil ob izidu svojevrstna “coming out” gesta indonezijskega gejevskega in lezbičnega pisanja. Roman je postal uspešnica in referenčni vir za raziskovalce iz drugih držav, ki preučujejo LGBT skupine v Indoneziji. Njen pesniški prvenec je bil nominiran za najboljšo pesniško zbirko v Indoneziji leta 2020.

 

Herlina Suhesti je tudi predana raziskovalka, ki jo še zlasti zanimajo identitetne politike. Njeno svojevrstno ozadje, temelječe na razumevanju indonezijske kulture, ji skupaj z dobrim poznavanjem družbenih gibanj in indonezijske literature omogoča, da se brez težav giblje med dvema perspektivama, tako zahodno kot indonezijsko, ter vključuje različna družbena gibanja in kulturne kontekste. Dejavna je tudi v indonezijski agenciji za zaščito prič in žrtev, trenutno pa dela kot svetovalka v organizaciji Manuwani, ki nudi pomoč spolnim delavkam v Indoneziji.

 

“Vedno sem se poleg umetnosti in kulture zanimala tudi za vprašanja žensk in družbe," pravi Herlina Suhesti. “Opazovala sem, kako vzhodne ženske gledajo na evropske ženske. Kako ženske v naši državi menijo, da so standardi inteligence, blaginje in lepote zasidrani v Evropi. Zato bi rada raziskovala, kako evropske ženeke gledajo na ženske z Vzhoda, posebej iz Indonezije, in o tem napisala roman.”

 

 

 

Valeska Angelo Torres, Rio de Janeiro, Brazilija

 

Valeska Angelo Torres (1996) je pesnica, pisateljica, performerka, urednica pri 7Letras, predavateljica, kuratorka pri kolektivu za poezijo CEP 20.000 (Centro de Experimentação Poética) in študentka bibliotekarstva na UNIRIO. Sodelovala je na svetovnem pesniškem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) in na mednarodnem pesniškem festivalu v Rosariu (Argentina), kjer je bila tudi pisateljica v rezidenci. Leta 2017 je bila finalistka slamovskega tekmovanja. Izdala je knjigi O coice da égua (7Letras, 2019) in Plutônio-239 (7Letras, 2022). Njeno delo je vključeno v antologijo 29 današnjih pesnikov (Companhia das Letras, 2021).

 

O coice da égua izreka nujo poezije, ki prevaja urbano resničnost mestnega obrobja in skozi golo, surovo perspektivo razkriva izkušnjo soočanja z vsakodnevnim nasiljem. Valeska Angelo Torres to knjigo opisuje kot “prepričljiv in zvest portret sodobne družbe, brutalnosti ulic in izkušnje črnke pri gibanju skozi Rio de Janeiro.” Plutônio-239, po drugi strani, zajema prizore iz gorečega sveta. Po avtoričinih besedah “se bralec vključuje v marginalizirane skupine na obrobjih Ria de Janeira in v mestih Ruande, ob tem pa je soočen z grobo resničnostjo, ki zajema vse od velikih požarov v Avstraliji do izlitja nafte na severovzhodni obali Brazilije.”

 

Valeska Angelo Torres, kot tudi hibridna bitja (pol človek, pol stroj) v njenem pisanju, uporablja jezik, ki je po njenih besedah “hkrati surov kot meso in svetleč kot kovina, da z njim opisuje nadzor, ki ga izvajajo droni, prostovoljno vključevanje mehanskih delov v človeška telesa in celo klic k vojski kiborgov.” Njen poetični narativ vizualizira podnebne spremembe in družbene teme v prihodnosti, v kateri neustavljiva vojna postavlja revno prebivalstvo v nevarnost. Toda njeno pisanje, ki vključuje elemente cyberpunka, je obenem zelo čutnonazorno, saj “bralcu zavestno noče prizanesti z vonji, zvoki in okusi distopije, ki že trka na vrata,” pravi.

 

“Odraščala sem v predmestju Ria de Janeira,” pravi Valeska Angelo Torres. “Pri 26 pa sem se preselila v center mesta, kjer sem izkusila druge specifike tega prostora, recimo življenje ob morju. Rio je moj največji navdih za pisanje, saj me mesto samo vleče v dihotomijo med brutalnostjo in lepoto, ki ju izkušam dnevno. V svojem delu pišem o nasilju, pokrajinah, prijateljstvu, romantičnih in duhovnih odnosih. Trenutno pripravljam pesniško zbirko, v kateri raziskujem zgodovino in časovne vidike, ki me z mestom povezujejo prek mojih prednikov.”



 

Novice | Pet, 3. 11. 2023

Enajst novih mest literature

Mednarodna mreža Unescovih mest literature je pravkar pridobila 11 novih članic. 31. oktobra, na svetovni dan mest, je Unesco objavil novico o širitvi mreže ustvarjalnih mest, v kateri je že 350 mest iz več kot sto držav, od tega po novem kar 53 mest literature. Skupno je bilo sprejetih 55 mest, zavezanih k vključevanju kulture v trajnostne razvojne strategije, ki jih zaznamuje inovativen pristop k razvoju mest po meri človeka, je sporočilo tajništvo mreže UCCN.

Mreža mest, v katerih ima literatura prav posebno vlogo, je bogatejša za raznolik nabor mest tudi iz regij, ki doslej niso bile dovolj zastopane. Med drugim se je pridružilo drugo mesto v Južni Ameriki, prvo mesto v Indiji in prvo mesto na Japonskem. Mreži so se pridružila naslednja mesta: 

Bremen (Nemčija), Buffalo City (Južna Afrika), Hobart (Avstralija), Iași (Romunija), Kozhikode (Indija), Kutaisi (Gruzija), Okajama (Japonska), Rio de Janeiro (Brazilija), Taif (Saudova Arabija), Tukums (Latvija) in Lyon (ki je bil v mrežo sprva vključen kot mesto medijskih umetnosti, odslej pa je mesto literature; Francija).

Kot je poudaril António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, naj mesta ne bodo samo motorji rasti, temveč predvsem glasniki trajnostnosti, odpornosti in blaginje za vse.

Mesta, ki se želijo priključiti mreži, pripravijo podrobne prijave. Ocenjujejo jih članice, a končno odločitev poda Unesco.
 

Novice | Pon, 23. 10. 2023

Narativi preživetja z gostjo Alenko Zupančič v Frankfurtu


V okviru gostovanja Slovenije kot častne gostje je na knjižnem sejmu v Frankfurtu potekal tudi pogovor “Narativi preživetja” v organizaciji Ljubljane, Unescovega mesta literature. Pogovor je bil prvi v predvidenem nizu letnih pogovorov mreže mest literature, ki bodo na največjem knjižnem sejmu na svetu reflektirali vlogo literature v sodobni družbi v kontekstu skupnih vrednot, kot sta svoboda govora in založniška raznolikost. Tokrat sta se pogovarjala slovenska filozofinja Alenka Zupančič in Aljoša Pužar kot moderator. Islandski pisatelj Sjón je moral udeležbo žal odpovedati.

Resnica ni zgolj preprosto dejstvo, je povedala Alenka Zupančič, ki je dan prej v nabito polni predavalnici sodelovala tudi na zgodovinskem soočenju ljubljanske šole psihoanalize in nemških kolegov, predstavnikov frankfurtske šole. Kajti resnica, ki je onkraj vprašanja natančnosti, ima strukturo fikcije. A čeprav jo izražamo z besedami, ne gre za relativizacijo (moja zgodba proti tvoji), kar je še posebej pomembno v luči trenutnih geopolitičnih konfliktov, ki so bistveno zaznamovali tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu.

V navezavi na spodbujanje raznolikosti v literaturi in svobode govora kot temeljnih vrednot mreže Unescovih mest literature je Alenka Zupančič komentirala, da bi nas svoboda govora pravzaprav morala varovati pred tistimi, ki si lastijo moč, a se je v času cinične politične korektnosti priključila splošnemu spektaklu niča, ki nam onemogoča, da bi sploh videli resnico.

Zaradi čedalje bolj prisotne samocenzure ključni problemi na videz izginejo, ne da bi se karkoli zares spremenilo – le naša sposobnost za kritično soočanje se je zmanjšala, kar pa je povezano tudi z bolj površinskim branjem politično preveč korektnih tekstov, ki nas sploh ne morejo več pripraviti na resnični svet. Simptom našega časa je, da ravnamo ignorantsko, tudi če se resnice zavedamo, na primer v kontekstu podnebne krize, ki jo namesto z radikalnimi spremembami rešujemo z birokracijo.

Ta mreža birokratskih predpisov, ki nam pomaga pozabiti na probleme, je povsem po volji politične desnice, ki si je v perverznem preobratu prilastila celo smeh, je povedala Alenka Zupančič. Medtem ko so politiki, ki se norčujejo iz samih sebe, kršijo lastna pravila in se obnašajo kot opozicija, povzročili, da so transgresije po novem postale domena desnice, se levica pravzaprav ukvarja z reševanjem spodobnosti. Na levici se je nekaj izgubilo, je povedala Zupančič, saj je željo kot takšno v turobnem političnem vzdušju zamenjal perverzni užitek v spektaklih katastrof.

Novice | Pon, 7. 8. 2023

Poletje na platnu in med platnicamiUtopije prihodnosti

FESTIVAL Poletje na platnu in med platnicami
Utopije prihodnosti
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova
8.–13. avgust 2023.

• projekcije filmov
• pogovori o knjigah, filmih in temah, ki jih odpirajo
• pop-up knjigarna

Pogovori se začnejo ob 20h, projekcije ob 21h. 
Knjigarna obratuje od 19h do 21h. 

Se vidimo v letnem kinu na muzejski ploščadi!

Celoten program festivala: POLETJE NA PLATNU IN MED PLATNICAMI: UTOPIJE PRIHODNOSTI

Pogovori o(b) literaturi in filmih:
9. 8. Pogovor: ekologija, ekokritika / Tanja Badalič Volk in Vesna Liponik, vodi Nežka Struc
10. 8. Predavanje: odrast / dr. Jože Vogrinc
11. 8. Pogovor: literatura in vojna / Jedrt Maležič in Samanta Hadžić Žavski, vodi Silvija Žnidar
12. 8. Pogovor: umetna inteligenca / Jernej Županič, vodi Martin Justin

zapri Na spletnih straneh Mestoliterature.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.