Tukaj živimo
literaturo.

Je sebičnost zapisana v naših genih? Pripadniki psevdoznanstvenih ideologij, kot je bil socialni darvinizem, so evolucijski pojem »preživetja najmočnejših« pogosto uporabili za upravičevanje družbenih neenakosti pod nebrzdanim kapitalizmom. Toda kaj, če v naši naravi ni le golo koristoljubje – ampak tudi sodelovanje?

Anarhistični mislec in naravoslovec Peter Kropotkin je v zbirki esejev z naslovom Vzajemna pomoč kot dejavnik evolucije (Mutual Aid: A Factor of Evolution, Dover Publications, 2006) predlagal revolucionarno idejo – da gonilo evolucije ni zgolj tekmovanje, temveč tudi kooperacija. Organizmi se za preživetje v negostoljubnem okolju zanašajo na vzajemno pomoč, nekakšno obliko solidarnosti med soborci v istih okoliščinah. Vzajemna pomoč letos praznuje 120 let od prve izdaje. Toda zamisli, podane v Kropotkinovi zbirki esejev, so daleč od zastarelih.

V lani izdani knjigi Socialni instinkt: kako je sodelovanje oblikovalo svet (The Social Instinct: How Cooperation Shaped the World, Vintage Publishing, 2021) pisateljica Nicola Raihani predlaga, da odnose med živimi bitji v veliki meri usmerja kooperacija med njimi. Pri tem se sklicuje na številne primere z različnih koncev živalskega sveta – od ščinkavcev do gozdnih mravelj – v katerih so organizmi v vzajemno koristnem razmerju s pripadniki iste ali druge vrste. Avtorica s pomočjo živalskih modelov razišče različne vidike sodelovanja od vzreje potomcev do grajenja skupnosti ter svoja spoznanja prenese na tistega opičjaka, ki ga je kooperacija privedla med najbolj uspešne vrste na planetu – človeka.

Vodi Bronja Vencelj Merc, magistrska študentka molekularne in funkcionalne biologije (Znanstvena redakcija Radia Študent).

Pogovor poteka v živo v dvorani domačije. Posnetek dogodka bo na ogled na YT kanalih Vodnikove domačije in RŠ.