Tukaj živimo
literaturo.

Na Vodnikovi domačiji vsako leto na dan, ko bi Valentin Vodnik praznoval rojstni dan, pripravljamo praznovanje – Vodnikovanje, ki ohranja in oživlja spomin na Vodnikovo življenje in delo ter njegovo zapuščino.

Vabimo vas na obisk stalne razstave o Valentinu Vodniku, ki je ponovno zaživela z odprtjem prenovljene Vodnikove domačije v Šiški na Vodnikovi cesti 65, vodeni sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, predavanje literarnega zgodovinarja dr. Marijana Dovića o recepciji Vodnika po njegovi smrti in koncert Zvezdane Novaković z gostjami iz zbora Grlenice!

- ob 17.00
Predavanje | dr. Marijan Dović: »In Slovenija krog glave / ti ovija venec slave«: Vodnikov pesniški kult

Staroslovenski veljaki so leta 1858 na Vodnikovi šišenski domačiji namestili marmorno ploščo in dali vanjo vklesati, da se je tukaj rodil »pervi slovenski pesnik«. Valentin Vodnik nemara ni ravno prvi slovenski pesnik, je pa vsekakor prvi, ki so ga po smrti doletele kultne oblike čaščenja. Takšen razvoj ni bil v širšem kontekstu nič posebnega, saj so se pesniški komemorativni kulti od tridesetih let 19. stoletja viralno širili po celotnem kontinentu, mrtvi pesniki pa so se – skozi proces kanonizacije ustoličeni v »kulturne svetnike« – spreminjali v emblematične figure narodnih gibanj. Tudi na Kranjskem so se po revolucionarnem letu 1848 staroslovenski voditelji vse bolj zavedali potrebe po »vélikih možeh«, primernih za slavljenje. V poštev so prišli različni intelektualci, toda očitno prednost so imeli – tako kot še marsikje v Evropi – možje peresa. Prvi primeren kandidat za pesniški kult je bil Valentin Vodnik, sprožilni moment pa je priskrbela že omenjena šišenska slavnost, obhajana 2. februarja 1858, na predvečer stoletnice pesnikovega rojstva. Njen še danes vidni izplen – v marmor vklesan pridevek »slovenski« – je bil vsekakor pomemben dosežek za slovensko narodno gibanje. Toda pokazati nameravam, da je bil še pomembnejši od materialnega ritualni vidik Vodnikove stoletnice, ki je danes manj opazen. Vodnikova slavnost je namreč v slovenski kulturni prostor vpeljala vzorec pesniških komemorativnih kultov, z dotlej nevideno nacionalno evforijo prepojeno slavje pa je jasno pokazalo, da slovenska stvar pridobiva množično podporo in da so pesniški kulti priročno sredstvo nacionalistične interpelacije. Po pretresu tega prelomnega dogajanja bom orisal pot, ki je Vodnika vodila od Šiške do centra Ljubljane, kjer je 30. junija 1889 v spektakularnem tridnevnem slavju luč sveta zagledal prvi veliki spomenik bodoče metropole Slovencev z izrazito nacionalno konotacijo. V sklepu bom naposled očrtal mehanizme, ki so kult nekdanjega narodnega »vodníka« potisnili v globoko senco »edinega« in »največjega« – nacionalnega pesnika Franceta Prešerna.