Tukaj živimo
literaturo.

V fokusu letošnjega festivala Topografije zvoka so razmerja med zvokom in tekstom, njuna srečevanja, sosledja, soodvisnosti, mimohodi in prepletanja. Zvoki so bistven element vsakdanjega življenja, družbene povezljivosti in, obratno, družbenega razslojevanja. Povsod so in vedno. Tudi v umetnosti. V zadnjih letih je govora o zvočnih knjigah. Toda knjiga je vedno bila zvočna. Zvokovni elementi avtorske misli in naracije so posredovani s formo, intonacijo, dikcijo, tudi sintakso. Zvok je vedno bil ključen element teksta. Ko se posvečamo enemu, se posvečamo drugemu. 

Irena Z. Tomažin (1979) je vokalistka, performerka, pedagoginja. Ustvarja znotraj eksperimentalne improvizirane glasbe, v gibalno gledaliških predstavah, obenem pa tako doma kot v tujini poučuje na delavnicah, osredotočenih na glas in gib. V svojem glasbenem oziroma zvočno eksperimentalnem delu raziskuje pokrajine glasu, ki spajajo tako besede, fragmentirane tekste, (tradicionalno) melodično petje kot tudi razširjene vokalne tehnike, vključujoč šume, tleske oziroma zvoke ustne votline, ki ne pripadajo (samo) glasu, ampak tudi telesu.