Tukaj živimo
literaturo.

Kratki spis Fetišizem, objavljen leta 1927, ima v Freudovem opusu posebno mesto. Sodi med redke metapsihološke poskuse iz obdobja, ki ga je sam označil kot »fazo regresivnega razvoja«, v katerem se je težišče njegovih raziskav iz širšega polja analitične klinike premaknilo k vprašanjem kulture. Obenem je eden redkih metapsiholoških tekstov, v katerem se Freud v želji po artikulaciji univerzalnih mehanizmov psihičnega aparata opre na fenomen, ki izhaja iz polja perverzije. Ta je bila — z redkimi izjemami — tudi v zgodnji psihoanalizi razumljena vsaj kot polje teoretske, če že ne praktične aberacije, kot nekakšen mrtvi rokav psihoanalitične teorije; hkrati pa je jasno, da je bila prav perverzija eno ključnih izhodišč Freudovega zgodnjega poskusa oblikovanja »metateorije« psihoanalize v Treh razpravah o teoriji seksualnosti. Kako torej brati Freudov Fetišizem, da bi razmeroma redko in zamejeno klinično kategorijo razumeli kot manifestacijo obče zakonitosti človeške psihe? Kakšna je konceptualna mreža, v katero se ta specifični fenomen umešča in jo obenem preoblikuje? Katere smeri nadaljnjega branja se s tem razpirajo?

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.