Tukaj živimo
literaturo.

Predavanje naslavlja evolucijske procese v organizaciji stripovske strani, pri čemer si za metodološki okvir izposoja koncepte iz biologije in strukturne kemije. Osrednje vprašanje raziskave je, kako so uredniški pritiski in formativni premiki pogojevali prehod iz dvodimenzionalnih časopisnih sekvenc v kompleksne arhitekture sodobnega stripovskega albuma.

V prvem delu bomo skozi komparativno analizo obravnavali produkcijo Josepha Pulitzerja (New York World) ter jo soočili s ključnimi mejniki formata comic book: Delacortovim The Funnies (1929) in Wheeler-Nicholsonovim New Fun (1935). Analiza se ne bo omejila le na ameriški prostor, temveč bo vključila tudi transkulturne vplive britanske, belgijske in japonske tradicije.

V jedru predavanja bomo definirali razmerje med makro-strukturo (arhitekturo table) in mikro-enoto (sličico). Izpostavili bomo aktualne metodološke zagate v stripovski teoriji ter predlagali nove deskriptivne modele, ki temeljijo na strožji taksonomiji, sorodni naravoslovnim vedam. Namen predavanja je utrditi znanstveni diskurz o stripu kot mediju s specifično likovno sintakso, ki presega zgolj ilustrativno funkcijo.