Tukaj živimo
literaturo.

»Življenje je boleče in polno razočaranj.« S tem stavkom začne Michel Houellebecq svoj esej o delu, vplivu in pomenu literature H. P. Lovecrafta, enega utemeljiteljev sodobne grozljivke. Tipično za kontroverznega francoskega pisatelja, za katerega sama enciklopedija Britannica že v uvodnem odstavku zapiše, da slovi po »temeljito ljudomrzni perspektivi na človeštvo in svet«. Ta stavek povzame tudi področje prekrivanja med obema avtorjema, ne glede na to, kako daleč vsaksebi sta si pri slogu, temah, razvoju likov in podobnem. 

V eseju Proti svetu, proti življenju se Houellebecq loti svojega subjekta na samosvoj način. Tako predstavi ameriškega pisatelja skozi njegovo biografijo in analizira njegovo pisanje, obenem pa poda izrazito oseben pogled na njegovo ustvarjanje in tudi ustvarjalni proces kot tak. Skozi zapisano hitro odkrijemo še eno vzporednico med avtorjema, ki jo je v reportaži iz Houellebecqouvega nastopa v Kinu Šiška pred dobrim desetletjem izpostavila Barbara Pogačnik, ko je zanj zapisala, da je »pisanje njegova edina domovina: zlitje z besedami, ki se postavijo na prava mesta.« In isto lahko brez zadržkov trdimo tudi za distanciranega Lovecrafta, ki je skozi literarno ustvarjanje in bogato korespondenco ustvaril zares monumentalno literaturo. Houellebecq jo označi kar za »utemeljitveni mit«.

S prevajalko eseja Suzano Koncut in filmskim kritikom in kolumnistom Simonom Popkom se bo o eseju, življenju in liku obeh avtorjev pogovarjal Igor Harb.