Tukaj živimo
literaturo.

Dogodek je prestavljen.

Debato bodo zanimali načini in primeri pesniškega formuliranja jeze. Je najbolje formulirati karseda direktno, povedno? S kakšnimi metaforami, jezikovno-skladenjsko strukturno na izjavljalni ravni neopazno, a umetniško inovativno in učinkovito je lahko jeza poetična? Pri katerih avtorjih/pesmih smo to opazili – v miru, v vojni, v "demokraciji”, v “avtoritarnih režimih”, vseh -izmih, queer in feminist rage.
Samocenzuriranje jeze za preživetje, prikrivanje pri disidentih? Jeza kot opora najmlajšim otrokom pri postajanju, opozarjanju staršem in skrbnikom, naj jih slišijo, ker gre zares. Jeza v poeziji kot kulturna specifika. Ali, ko govorimo o jezi, nujno govorimo tudi o nasilju? Komu pripada jeza? Komu se odreka pravica do nje?

Slišali bomo, da ima jeza v poeziji svoje mesto – gostje bodo navedli nekaj konkretnih primerov iz svetovne (afro-ameriške avtorice npr. Pat Parker, June Jordan) in domače poezije (npr. Dragičević, Velikonja, Osojnik, pa tudi npr. Kosovel, Prah in drugi) in povedali, zakaj so jim všeč. Zanimal nas bo diskurz v slovenski pesniški sceni in zakaj so vse_i tako jezne_i.

Debato moderira Anja Radaljac, gosta Matjaž Zorec in Barbara Korun.