Tukaj živimo
literaturo.

Urša Marinšek: Zgodbe iz domov za starejše v slovenski literature
Predavanje raziskuje upodobitve starosti in staranja v treh slovenskih literarnih delih, katerih dogajanje se razvija v domovih za starejše občane. Ta dela razkrivajo različne perspektive staranja in načine gledanja družbe na starejše ljudi. Namen prispevka je orisati literarne reprezentacije starosti in staranja v sodobni slovenski književnosti. Vpogled v reprezentacije ponujajo romani Toneta Partljiča (Dom dom, 2008), Sebastijana Preglja (Kronika pozabljanja, 2014), zbirka kratkih zgodb Barbare Hanuš (Kavni krog, 2021) in druga dela. Knjige različno opisujejo starejše ljudi, razpravljajo o njihovi vrednosti in nemalokrat predstavljajo stereotipne oz. prevladujoče kulturne pripovedi o starejših ljudeh.

Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl: Politizacija pozabljanja – Prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju
Južnoslovanske književnosti danes veliko pozornosti posvečajo zamolčanim in nasprotujočim si spominom na vojno in politično nasilje. V tem kontekstu zaznavamo vse večjo osredotočenost na starejše protagoniste, zlasti na osebe z demenco. Kot so dokazali Krüger-Fürhoff in sodelavci (2021), leposlovje demence ne obravnava le v smislu ahistorične bolezni, temveč jo uporablja za predstavitev travmatičnih zgodovinskih dogodkov, ki se izmikajo pomnjenju. Literarni prikazi bolezni so tako nadvse spolitizirani: demence ne obravnavamo toliko kot individualno izkušnjo, temveč kot pozabljivost družbe v zvezi z lastno preteklostjo. Na podlagi primerov iz novejšega hrvaškega, bosanskega in bolgarskega leposlovja (Jergović, Mlakić, Gospodinov) bo predavanje v kontekstu jugovzhodne Evrope analiziralo, kako se literarne pripovedi o izgubi spomina navezujejo na razprave o politiki spomina in prispevajo k njim.