Tukaj živimo
literaturo.

Predstavitev knjige (Ne)ukročena telesa: Histerija od Salpêtrière do café-concerta z avtorico Evo Smrekar, ki jo je izdala založba Maska, bo razgrnila kako zgodovine histerije še danes zaznamuje normativno razumevanje spolne in seksualne politike. Predstavitev bo uvedel kratek film Bal des Folles avtoric Lare Reichmann in Eve Smrekar.

Preko pregleda selekcije arhivskega materiala iz svoje osebne zbirke bo Eva Smrekar analizirala povezave med fotografijo, (znanstvenim) dokumentom in performansom ter razmerje med teatralnostjo politične oblasti in oblik (infra)političnega upora, ki so se izoblikovale tekom te še slabo poznane zgodovinske epizode medikalizacije marginaliziranih teles ter spolnih identitet med letoma 1870 in 1939 v Parizu.

Na dogodku bo premierno predvajan tudi kratkometražni film Bal des Folles, ki z združevanjem dokumentarne forme, animacije arhivskega gradiva ter reenactmentov treh sodobnih kabaretnih in drag performerk_ (Edith Fiak, Mulov in Toulouse Latric) raziskuje povezave med maškaradnimi plesi Charcotovih pacientk v Salpêtrière ter proto-drag paradami v dvorani Magic City med obema vojnama. Ob tem se film dotika tudi vprašanja politike arhiva ter vloge kvir in feministične dediščine v izgrajevanju skupnostnega spomina.
*Slovnične oblike, zapisane v ženskem spolu z uporabo podčrtaja, so uporabljene kot nevtralne in vključujejo vse spole

Več:
Delo (Ne)ukročena telesa. Histerija od Salpêtrière do café-concerta Eve Smrekar analizira delovanje pariške klinike Salpêtrière v drugi polovici 19. stoletja, ki je pod vodstvom pionirja moderne nevrologije Jeana-Martina Charcota (1825–1893) razvila kompleksen aparat znanstvenega in koreografskega konstruiranja ženske histerije, ene izmed osrednjih spolno zaznamovanih patologij moderne dobe.

Skupaj z vzpostavitvijo tehnično izpopolnjenega fotografskega ateljeja, v katerem je zdravniško osebje ustvarilo telesno ikonografijo vélikega histeroepileptičnega napada, ter z modernizacijo kliničnega amfiteatra, v katerem je Charcot za izbrano občinstvo javno razkazoval prisilno sprožene histerične napade pacientk, je podoba histeričarke kmalu vstopila v širši kulturni prostor francoske prestolnice. Med drugim je temeljno vplivala na reformo poučevanja anatomije na École des Beaux-Arts v Parizu, na razvoj več histeroepileptičnih odrskih žanrov v prostorih manjšinskega uprizarjanja, kot sta café-concert in kabaret, ter na splošni javni diskurz o spolu in seksualnosti vse do prve polovice 20. stoletja.

Na dogodku bo knjiga (Ne)ukročena telesa. Histerija od Salpêtrière do Café-concerta na voljo z 20% popustom.

Moderatorka predstavitve: Nastja Uršula Virk