Tukaj živimo
literaturo.

35. kresni ogenj je junija na Rožniku prižgala pisateljica in publicistka Ana Schnabl. Nagrado za najboljši roman preteklega leta je prejela za slogovno hibridni September (2024, Beletrina) – delo, ki pretresljivo obravnava različne vzorce nasilja in njihove posledice. Z nagrajenko se o njenem romanu in ustvarjanju pogovarja Gašper Stražišar, novinar Dnevnika.

September ni le roman o odraščanju in nasilju, temveč tudi o prijateljstvu, ljubezni in pisanju, ki življenje delajo znosno in imajo to moč, da bolečino omilijo in nas odvračajo od tega, da bi jo prizadejali drugim. Najprej je ves Evelinin svet velika družinska hiša z malo prostora. Tam se v stene zažirajo očetove grožnje in agresivni izbruhi. Ko se prizorišče razširi na učilnice in šolske hodnike, v Evelin butajo zbadljivke, ki jih poskuša preglasiti s praznino v želodcu. Medtem ko se navzven iz briljantne deklice razvija v svojeglavo najstnico in samostojno žensko, se v njej dolbejo luknje. 

Ana Schnabl (1985) je pisateljica in publicistka. Piše za različne slovenske medije in The Guardian. Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani (2017) je prejela nagrado za najboljši prvenec na slovenskem knjižnem sejmu, sledili sta ji še dve nominaciji in nagrada Eda Budiše na Hrvaškem. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina (2020), ki se je uvrstil v širši izbor za prestižno literarno nagrado Dublin. Njen drugi roman Plima (2022) je bil nominiran za nagrado kresnik. September je njen tretji roman