Tukaj živimo
literaturo.

Kaj pomeni biti tujec? Kaj pomeni biti mi in kaj pomeni biti oni, kaj pomeni stati na obeh straneh te delitve?

To je vprašanje, ki uvaja v romaneskni prvenec mlade pisateljice Selme Skenderović. In če vsi pozabijo (Cankarjeva založba, 2024) je večplastna pripoved Zine, hčere priseljencev s Kosova, ki se ob študiju iz manjšega slovenskega mesta preseli v Ljubljano, s tem pa sooči z vprašanji pripadnosti, identitete, razrednega sramu in družinskega nasilja. 

O vsem tem, pa tudi o večjezičnosti, prehajanju meja ter tem, kaj dandanes pomeni pisati na področju nekdanje Jugoslavije, se bomo med vrsticami pogovarjali s pisateljico Selmo Skenderović ter urednikom Cankarjeve založbe in poznavalcem južnoslovanskih književnosti Sašem Puljarevićem.

»Tako kot me to, da ne pijem alkohola, v Sloveniji vedno ubrani pred nepotrebnimi opijanji na zabavah v študentskem domu, tako me tu to, da ne pijem kave, vedno ubrani vseh pogovorov, daljših od minute. Tudi zaradi tega me nimajo za pravo žensko. Če se potrudim, se sicer znam pretvarjati, da me zanima to, o čemer govorijo. Da bi se vključila v pogovor, jih moraš vsake toliko prekiniti s kakšnim vprašanjem, na katerega bi si absolutno lahko odgovoril tudi sam. Večkrat povedati svoje mnenje, čeprav te zanj ni nihče vprašal. Se glasno smejati, kimati oziroma se zgražati, ko povedano to zahteva. Oni se pravzaprav še niso sprijaznili s tem, da se je včasih mogoče s kom tudi nestrinjati.« - odlomek iz romana

Selma Skenderović (2001) je leta 2020 kot najmlajša avtorica zmagala na Festivalu mlade literature Urška. Leto pozneje je izšla njena kratkoprozna zbirka Zakaj molčiš, Hava? (JSKD), ki je bila doslej prevedena v bosanščino, črnogorščino in angleščino. In če vsi pozabijo (Cankarjeva založba, 2024) je njen romaneskni prvenec.

Sašo Puljarević (1995) je urednik Cankarjeve založbe, ki je na literarnem polju poprej deloval kot literarni kritik, prevajalec in publicist. Zaključil je magistrski študij primerjalne književnosti in južnoslovanskih študijev, pisal literarne kritike za Delo, Ars in Literaturo, prevaja pa iz srbščine, hrvaščine, makedonščine in črnogorščine.

Pogovor bo vodila novinarka in pisateljica Pia Prezelj.