18.-22. junij 2025
Poleti se mnogi prelevimo v začasne prebivalce Jadrana in festival Jadranski val je uvod v počitnice in skok v poletno raziskovanje. Vulgarni turizem pojem Jadrana reducira na idilične podobe sončnih zahodov, ki stanje jadranskega duha obidejo, ga spregledajo, druge razprave, ki skušajo opredeliti pojem Jadrana, pa splošne javnosti pogosto ne dosežejo. Jadranski val skuša Jadran misliti kot presečišče, prostor, ki zbližuje in povezuje vse, ki tvorijo njegov prostor ter raziskuje in vzpostavlja jadranskega duha, ki se ga, z besedami velikega mediteranologa Predraga Matvejevića “ne nasledi, ampak se ga doseže”.
Na festivalu bomo v petih dneh predstavili ponatis Mediteranskega brevirja Predraga Matvejevića, premierno predstavili knjižni prvenec Nejca Poharja Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu ter posebno poletno številko revije Outsider, ki se posveča Jadranski magistrali. Ob tem na vrt domačije festival prinaša koncert terasa banda, projekciji dveh filmov, pripovedovalski večer, skupinsko risanje, malo šolo morja za otroke ter festivalsko knjigarno.
TRETJI FESTIVALSKI DAN
PETEK, 20. junij
20.00 /
Jadranska magistrala / Predstavitev poletne številke Revije Outsider (gostujoči urednik je Aleš Gabrijelčič)
“Prebivalci ob Jadranski obali so zelo veseli, če imajo pesek, cement in vodo. Iz vsega naštetega delajo beton. Beton je na Jadranski obali fetiš. Včasih imam vtis, da dajejo tamkajšnji prebivalci tej tvarini prednost pred avtomobilizmom in seksom. Če Obmorci ne vedo, kaj, kako bi, če imajo preveč časa, začnejo mešati beton. Beton je v teh krajih svojevrstna droga. Brez betona bi se jim zdelo življenje pusto in prazno. Ko je beton pripravljen, se začne betoniranje. Kaj se betonira in kako se betonira, ni posebno važno, važen je betonski akt kot tak. Betonirajo se hoteli, apartmajske hiše, konobe, picerije, dućani, ceste, prehodi, podhodi, mostovi in mostički, ploščadi, zidci, zidovi, ograje, dvorišča, parkirne površine, prostori med hišami, dovozi, škarpe, strehe, nadstreški, jaški, kinete, garaže, šupe, pergole, marine, pomoli, konfini, pristanišča za trajekte, kampingi, kopališča, pokopališča, letališča, kurbišča, igrišča … naštevanju ni konca in ne kraja. Obmorci so nesrečni, če vidijo kakšno stvar, ki še ni zabetonirana, večkrat betonirajo kar tako, iz najbolj čistega veselja, pravijo, da betoniranih površin ni nikdar dovolj. Veseli so, če je njihovo početje čimbolj površno in malomarno opravljeno, v tem vidijo svoj ustvarjalni talent. Beton je v teh krajih ob morju, na Jadranski obali svojevrstna kuga. Betonski mešalci se v krajih ob morju nikoli ne ustavijo. …”
iz besedila Janeza Suhadolca za nastajajočo poletno številko Outsider #42. Jadranska magistrala
Pogovor bo vodil gostujoči urednik revije Aleš Gabrijelčič
21.30 /
Ladja / Projekcija dokumentarnega filma
Ladja (Brod) r: Elvis Lenić / Hrvaška, 2023 / 65’/ sp
Znamenito puljsko ladjedelnico Uljanik so zgradili sredi 19. stoletja, v času habsburškega imperija. Skozi 20. stoletje je doživljala svoje zlato obdobje, še posebej v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so dobivali naročila za največja in najzahtevnejša plovila. Potem je prišlo obdobje hrvaške tranzicije, lastninjenja in ropanja državnega premoženja; Uljanik je postopoma, a zanesljivo propadal. Danes bolj kot na ladjedelnico spominja na odpad za staro železo, mirujoči žerjavi in potepuške mačke so nemi opazovalci nekdanje slave, ki ji kontekst podelijo pogovori v ozadju z nekdanjimi delavci in sopotniki. »Oče je vso delovno dobo posvetil ladjedelnici Uljanik. Prav tako stric. Moj brat je tam delal dvajset let. Tudi jaz sem delal tam. Moja družina je bila z ladjedelnico zelo povezana in zato sem se moral od nje posloviti simbolično. To slovo mi je bilo nadvse pomembno – drugače tega filma ne bi posnel. Ta prostor je imel velik pomen za vse prebivalce Pulja. Uljanik je bil naš ponos in del naše kolektivne identitete.« Elvis Lenić
V film nas bo uvedla
Varja Močnik.
Celoten program festivala najdete na povezavi