Tukaj živimo
literaturo.

Dino Pešut (1990) je hrvaški dramaturg, pisatelj in pesnik. Na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu je končal študij dramaturgije. Kot dramaturg sodeluje z različnimi gledališči doma in na tujem. Nekaj let je živel v Berlinu in leta 2018 prejel prestižno gledališko nagrado, namenjeno mladim avtorjem, Der deutsche Jugendtheaterpreis. Njegova dramska dela zelo pogosto prejemajo tudi ugledne hrvaške nagrade. Z območja gledališke umetnosti je avtor vstopil tudi na področje literature in leta 2017 izdal svoj prozni prvenec Potolčena kolena, s katerim je navdušil hrvaško literarno kritiko in bralstvo. Podoben odziv je prejel tudi leta 2020 izdani humorni in pretresljivi roman Očetov sinko, v katerem se Dino Pešut izpostavi kot eden najmočnejših proznih glasov svoje generacije, kot avtor, ki odlično razume trenutek, v katerem živimo, in ga uspe spremeniti v vrhunsko literarno umetnino.

Nosilni lik Očetovega sinka, drugega romana Dina Pešuta, avtorja najmlajše literarne generacije, je mladi intelektualec in prebijajoči se pesnik, izgubljen kot obljubljena mu prihodnost. Po neuspešnem iskanju priložnosti na Zahodu se vrne v Zagreb, saj je tako ali tako vseeno, kje je reven in nesrečen. Dneve preživlja kot hotelski receptor in se včasih tudi z iznajdljivostjo kosa s pogostimi življenjskimi tegobami milenijca, med katerimi prevladuje skrb za plačevanje stanarine. Poleg razrednega in generacijskega problema roman načenja tudi vprašanje medgeneracijskega odnosa, saj se drugim junakovim nemirnim občutkom pridruži še skrb za bolnega očeta, s katerim nikoli prej nista uspela zgraditi tesnega in plodnega odnosa, tako da si morata priznati in ponuditi še marsikaj, dokler še lahko. Brezkompromisno delo s kratkimi in močnimi poglavji, polnimi globokih čustev, v katerih se izmenjujeta seks in smrt, strah in veselje, prinaša pripoved o mladi, izjemno občutljivi in izobraženi generaciji, ki ji družba vztrajno odreka možnosti. Pešut, ki na Hrvaškem velja za najmočnejši glas svoje generacije, razume posebnosti sodobnega časa in zapletenost odnosov ter obvlada pripovedne tehnike, s katerimi močna problemska vprašanja obravnava z navidezno lahkotnostjo in šarmom, predvsem pa zelo odkrito in doživeto, skratka: prepričljivo.

Roman je prevedla Dijana Matković. Pogovor bo vodila Đurđa Strsoglavec.