Tukaj živimo
literaturo.

Trije bratje Mrnjavčeviči že tri leta zidajo grad Skadar na Bojani, pa niso zgradili niti temeljev. Kar zgradijo čez dan, jim čez noč strašna vila razruši. Šele takrat bo stal grad, pove vila, ko bodo v njegove temelje zazidali žensko.

Najbolj znano različico Skadra na Bojani je Vuku Karadžiću zapel stari Raško iz Hercegovine. Jakob Grimm jo je označil za eno najbolj ganljivih pesmi vseh narodov in časov ter poslal Goetheju, ki pa je bil zgrožen nad barbarskostjo motiva. Ep je doživel številne avtorske prepesnitve in upodobitve, motiv zazidane ženske pa se kot odmev še vedno pojavlja v zgodbah in govoricah. Njegovo sporočilo očitno ostaja čudno in trpko aktualno tudi danes. Predstava je del Pripovedovalskega abonmaja.

Interpretacija: Irena Tomažin
Prevod: Nebojša Pop Tasić